Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (6.901-6.925) 
- nabirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nabiranje: nabiralne košare so se hitro polnile / nabiralna vnema popušča / velik uspeh nabiralne akcije ◊ zgod. nabiralno gospodarstvo gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano; žel. nabiralni vlak vlak, ki prevaža tovor med postajami ♪
- nabiralíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj nabira: pod plazom je nabirališče grušča, snega / star. nositi rabljen papir v nabirališče zbirališče ♪
- nabirálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki kaj nabira: nabiralka zelišč ♦ čeb. čebela nabiralka odrasla čebela, ki nabira nektar, cvetni prah ♪
- nabirálnica -e ž (ȃ) 1. posoda, v kateri se kaj nabira: mlinček za kavo s stekleno nabiralnico 2. zastar. nabiralnik: vreči denar v nabiralnico / poštna nabiralnica ♪
- nabirálnik -a m (ȃ) 1. zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za oddajanje pisem, sporočil: nabiralnik praznijo dvakrat na dan; predloge in pripombe vrzite v nabiralnik / pisemski, poštni nabiralnik 2. star. zbiralnik: vodni nabiralnik ● žarg., žel. nabiralni vlak ♪
- nabirálništvo -a s (ȃ) zgod. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z nabiranjem rastlin, sadežev, majhnih živali za hrano: nabiralništvo kot najstarejša oblika gospodarstva; lov in nabiralništvo ♪
- nabíranje -a s (ȋ) glagolnik od nabirati: nabiranje krompirja / denar služi z nabiranjem gob, zdravilnih zelišč / nabiranje prostovoljnih prispevkov / nabiranje ljudskih pravljic zbiranje / oteklina nastane zaradi nabiranja tekočine ♪
- nabirátelj -a m (ȃ) zastar. zbiralec: nabiratelj ljudskih pesmi ♪
- nabírati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z rokami dajati, spravljati kam več posameznih stvari: ona je nabirala, on pa odnašal; nabirati jabolka, krompir; nabirati krmo za prašiče / celo popoldne je nabirala eno vrečo // s trganjem prihajati do določene količine česa: nabirati češnje; nabirati borovnice z grabljicami, z rokami / nabirati gobe in maline; rada nabira gorsko cvetje / čebele so nabirale med in cvetni prah 2. prizadevati si biti uspešen a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: nabirati darove, denar, prispevke za kaj;
nabirali so podpise za protest / nabirati ljudske pesmi, pripovedke zbirati b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: nabirati ljudi za prostovoljno akcijo / nabirati nove člane, naročnike 3. delati gube, navadno drobnejše: nabirati blago, zavese; na drobno nabirati / čelo se mu nabira v gube ∙ ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku 4. spravljati, pritrjevati drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: nabirati koralde / nabira gumbe na nitko nabírati se prihajati kam, biti kje v določeni količini: denar za to se je nabiral več let; na
šipah se je začela nabirati vlaga; ob dežju se v jami nabira voda / v kolenu se mu spet nabira voda; pren., ekspr. v njej se je začela nabirati jeza, nejevolja nabírati si ekspr. dobivati, pridobivati si: nabirati si izkušnje, znanje; vztrajno si nabira nezadostne ocene ♪
- nabránec -nca m (á) knjiž. naborek, volan: rokavi z nabranci / po vratu se ji delajo nabranci gube ♪
- nabráti -bêrem dov., stil. naberó; nabrál (á é) 1. z rokami dati, spraviti kam več posameznih stvari: otrok je nabral kamenčke na kup; nabrati butaro dračja / nabrali so pet vreč krompirja // s trganjem priti do določene količine česa: nabrati veliko grozdja, jagod; nabral je šopek planik; čez poletje si nabere zdravilnih zelišč / letos so čebele malo nabrale 2. biti uspešen a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: za ponesrečence so nabrali veliko denarja in oblek / nabral je precej pripovedk zbral b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: za
izvedbo svojega naklepa je nabral deset ljudi; za krvodajalsko akcijo so nabrali precej prostovoljcev / poverjenik nabere vsako leto nekaj novih naročnikov 3. narediti gube, navadno drobnejše: nabrati blago, zavese; na drobno nabrati / nabrati čelo v gube ∙ ustnice so se ji nabrale na jok dobile so take gube, poteze kot pri joku 4. spraviti, pritrditi drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: koralde si je na novo nabrala / nabrati gumbe na vrvico nabráti se priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: za jezom se ob deževju nabere polno vode; nabralo se je ljudi, da niso imeli kam sesti; v blagajni se je nabralo precej denarja
/ na šipi so se nabrale kapljice vode; pren., ekspr. v srcu se mu je nabrala grenkoba, jeza ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; ekspr. spotoma se je nabrala novic jih je veliko slišala, izvedela; ekspr. takrat se je nabral strahu zelo ga je bilo strah nabráti si ekspr. dobiti, pridobiti si: tam si je nabral veliko denarja; nabrati si izkušenj, znanja; v prvem polletju si je nabrala precej slabih ocen ∙ publ. zbor si je na turneji nabral lepih lovorik je imel velike uspehe; ekspr. na dopustu si je nabral novih moči se je odpočil, okrepil nabrán -a
-o: ves nabrani denar je zapravil; nabrani rokavi; sveže nabrane borovnice; nabrane zavese ♪
- nabrázdati -am dov. (ā ȃ) narediti brazdi podobne zareze: nabrazdati površino kamna, lesa; obraz se mu je nabrazdal nabrázdan -a -o: nabrazdana površina; nabrazdano čelo ♪
- nabrázditi -im dov. (á ȃ) nabrazdati: nabrazditi kamen ♪
- nabrbráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. reči, povedati veliko nepomembnega: česa vsega ji ni nabrbral nabrbráti se nagovoriti se: ko so se nabrbrali, se je začel program ♪
- nacefráti -ám [cef in cǝf] dov. (á ȃ) s cefranjem narediti iz česa majhne dele: nacefrati blago, papir / obleka se je na robovih nacefrala začela trgati nacefrán -a -o: nacefrana vrv; drobno nacefrani oblaki ♪
- nacificírati -am nedov. in dov. (ȋ) publ. uvajati nacizem ali nacistično ideologijo: deželo so hoteli čimprej nacificirati ♪
- nacionalizíranje -a s (ȋ) redko nacionalizacija: nacionaliziranje bank ♪
- nacionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. spremeniti privatna, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v državna, družbena; podržaviti, podružbiti: nacionalizirati banke, rudnike, tovarne; nacionalizirati tuji kapital / nacionalizirali so mu hišo 2. redko narediti, da postane kaj (bolj) narodno: nacionalizirati mišljenje / družba se je s pristopom domačih delničarjev nacionalizirala nacionalizíran -a -o: nacionalizirana hiša; nacionalizirano podjetje ♪
- načárati -am dov. (ȃ) po ljudskem verovanju s čaranjem priti do določene količine česa: načarati zaklade / z besedami je znal načarati lepoto pričarati ♪
- nadgradíti -ím dov., nadgrádil (ȋ í) zgraditi, dozidati nad čim: na stolpnici bodo nadgradili dve nadstropji / nadgraditi hišo; pren., knjiž. literarno predlogo je gledališko nadgradil nadgrajèn -êna -o: nadgrajeni prostor so že opremili ♦ vet. nadgrajena žival žival, ki ima zadnji del hrbta višji od sprednjega ♪
- nàdgrádnja -e ž (ȁ-ā) 1. knjiž. nematerialne, duhovne sestavine česa, ki temeljijo na materialnih: duhovna nadgradnja družbe; estetska, idejna, politična nadgradnja / publ. na trden scenarij je lahko postavil dobro režijsko nadgradnjo ♦ soc. družbena nadgradnja organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti 2. glagolnik od nadgraditi: nadgradnja hiše; dovoljenje za nadgradnjo 3. navt. del ladje nad (glavnim) krovom: izstrelek je poškodoval nadgradnjo podmornice / v sredini ladje je večja nadgradnja ♪
- nadigráti -ám dov. (á ȃ) publ. z boljšo igro doseči premoč: v začetku srečanja so gostje nadigrali domačine; mladi šahist je nadigral velemojstra ♪
- nadírati -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. grobo, glasno oštevati: za vsako malenkost ga nadira; vsak dan jo nadira in zmerja ♪
- nàdméra -e ž (ȁ-ẹ́) gozd. količina lesa, ki se pri prvem merjenju doda določeni, dogovorjeni količini zaradi osušitve, kala: nadmera pri deskah, hlodih / nadmera znaša deset centimetrov ♪
- nàdnaráva -e ž (ȁ-ȃ) v krščanstvu kar je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: v tej dobi je bil človeški duh usmerjen le v nadnaravo; razmerje med naravo in nadnaravo ♪
6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 
