Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (6.715-6.739)



  1.      minéštra  -e ž (ẹ̑) gosta jed iz več vrst živil, zlasti zelenjave in testenin: jesti, kuhati mineštro; lonec mineštre
  2.      miniatúra  -e ž () 1. zelo natančno, podrobno izdelana slika majhnega formata, zlasti portret: izdelovati, slikati miniature; miniature na porcelanu; zbirka slik in miniatur / portretna miniatura / portretirati koga v miniaturi in naravni velikosti 2. predmet, izdelek, ki ima v primeri z istovrstnim, običajnim zelo majhne razsežnosti: kupuje miniature kipov; s stolpa se vidijo avtomobili kot miniature / črtica je miniatura iz vsakdanjega življenja / izdelovati domače orodje v miniaturi // knjiž. kratko umetniško delo: glasbena, plesna miniatura; poleg pesnitev ima tudi lirske miniature; ciklus klavirskih miniatur 3. um. (majhna) slika kot okras srednjeveškega rokopisa, navadno ob inicialki: miniature v rokopisu so dobro ohranjene; razprava o srednjeveških miniaturah ◊ šah. partija, končana v največ dvajsetih potezah
  3.      minimalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. zmanjšati do najmanjše mogoče mere: minimalizirati porabo tekočih goriv
  4.      miníranje  -a s () glagolnik od minirati: z miniranjem razširiti vhod v jamo; miniranje mostov / miniranje mednarodnih pogajanj
  5.      minírati  -am nedov. in dov. () 1. razstreljevati kaj z minami, eksplozivom: minirati skale, zidove; zdaj minirajo v predoru // polagati, nastavljati mine, eksploziv z namenom, da se kaj razruši, poškoduje: minirati most, progo / ladjo so minirali saboterji 2. publ. delati, povzročati, da kaj ne doseže svojega cilja, namena: minirati pogajanja, pogovore / take ideje minirajo državno ureditev miníran -a -o: vas je bila minirana in požgana
  6.      ministnt  in ministnt -ánta m, im. mn. tudi ministntje (ā á; á) v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih, strežnik: ministrant je pozvonil, maša se je začela; duhovnik in ministranti
  7.      ministntovski  -a -o prid. (á) ministrantski: ministrantovska obleka
  8.      ministntski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ministrante: ministrantska obleka / ministrantski zvonček
  9.      ministríranje  -a s () glagolnik od ministrirati: učiti se ministriranja
  10.      ministrírati  -am nedov. () v katoliški cerkvi streči duhovniku pri obredih: kot deček je več let ministriral; ministrirati pri maši; pren., ekspr. misliš, da moraš pri vsaki stvari ti ministrirati
  11.      minizírati  -am nedov. in dov. () teh. prekrivati, premazovati z minijem: minizirati železno ograjo minizíran -a -o: minizirana pločevina
  12.      ra  -e ž (í) dišeča smola nekaterih tropskih dreves: vonj mire in kadila
  13.      mirabéla  -e ž (ẹ̑) agr. sadno drevo ali njegov zelenkasto rumeni koščičasti sad: otresti mirabelo; vkuhane mirabele
  14.      mirabilít  -a m () min. rudnina natrijev sulfat z vodo
  15.      mirage  -ea [miž] m () francosko reakcijsko lovsko letalo: mirage in mig
  16.      mikel  -kla m (á) 1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz legend: mirakel v šestih slikah; zbirka miraklov in misterijev / ekspr. drama je navaden mirakel o cirkuški artistki 2. knjiž., redko čudežna stvar, čudež: prepričan je, da je bil to mirakel
  17.      mistificírati  -am nedov. in dov. () knjiž. 1. delati kaj mistično: mistificirati pomen junakov / hotel je mistificirati svoje ravnanje 2. varati, zavajati koga, zlasti z na videz resničnimi trditvami, sporočili: mistificirati javnost s ponarejenimi novicami mistificíran -a -o: hotel je mistificirati, pa je bil sam mistificiran; mistificirane strasti
  18.      mistl  -a m () 1. meteor. hladen veter na francoski sredozemski obali, ki piha s kopnega na morje: mistral prinaša mraz 2. poljud. maestral: z morja je pihal topel mistral
  19.      mitizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. prikazovati koga zelo pozitivno, a nerealno: velikega poveljnika so mitizirali mitizíran -a -o: mitizirani dogodki
  20.      mítra  -e ž () visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov: nosil je zlato mitro in škofovsko palico / škofovska mitra
  21.      mitraljéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mitraljez: napadajoče je varoval močen mitralješki ogenj ♦ voj. mitralješko gnezdo utrjen in maskiran položaj za mitraljez in vojake
  22.      mitraljéz  -a m (ẹ̑) avtomatsko orožje z dolgo cevjo, ki strelja zlasti v rafalih, strojnica: obstreljevati, streljati z mitraljezom ♦ voj. na podstavek, vozilo, letalo pritrjeno avtomatsko orožje za streljanje na večje cilje, težka strojnica
  23.      mitraljéza  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko mitraljez: streljanje mitraljeze
  24.      mitraljézec  -zca m (ẹ̑) vojak, izurjen za ravnanje z mitraljezom: biti pomočnik mitraljezca
  25.      mitraljézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mitraljez: mitraljezni rafal ♦ voj. mitraljezno gnezdo

   6.590 6.615 6.640 6.665 6.690 6.715 6.740 6.765 6.790 6.815  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA