Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (6.615-6.639)


  1.      maskíranje  -a s (ȋ) glagolnik od maskirati: maskiranje obraza ♪
  2.      maskírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. s prenarejanjem videza delati, da se resnica, prava podoba česa ne opazi, ne vidi; prikrivati, skrivati: maskirati jamo; vse delo je bilo treba maskirati pred agenti; ekspr. žalost maskirati s smehom / ekspr. reklama je maskirala pomanjkljivost izdelka // voj. delati kaj podobno okolici in s tem neopazno: spretno je maskiral svojo strojnico; vojak se zna dobro maskirati / maskirati priprave za napad 2. s šminko in drugimi pripomočki vlogi primerno urejati igralčev obraz: navadil se je hitro in dobro maskirati ◊ šah. s figuro preprečiti napad na drugo lastno figuro maskírati se z uporabo maske spreminjati svoj videz: maskira se za maškarado; maskirati se v huzarja / se boš za pusta kaj maskiral maskíran -a -o: maskiran bunker; igralci so že maskirani; razbojniki so bili maskirani; maskiran je v dimnikarja; svetohlinsko maskirana razuzdanost ♪
  3.      maskulinizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. lingv. dati besedi ali obliki, ki ni moškega spola, značilnosti moškega spola: narečje je maskuliniziralo samostalnike srednjega spola; maskulinizirajo se samo posamezni primeri 2. biol. spremeniti nekatere značilnosti ženskega organizma v moške značilnosti: maskulinizirati mladiča ♪
  4.      masturbírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. (spolno) samozadovoljevati se ♪
  5.      máškara  -e ž (á) 1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu: maškare hodijo po vasi; obleka za maškare; bil je oblečen, kot bi se napravil za maškare / pustne, ženitovanjske maškare / pog. iti v maškare 2. slabš. neprimerno, smešno oblečen človek: kdo pa je tista maškara ♪
  6.      maškaráda  -e ž (ȃ) nastop maškar: prirejati maškarade; pustna maškarada; obleke za maškarado; pren., slabš. takih maškarad, kot je bila ta proslava, nimam rad ♪
  7.      maškaráden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na maškarado: maškaradna oblačila / maškaradni sprevod maškarádno prisl.: maškaradno oblečen ♪
  8.      maškaráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. oblačiti v maškaro: maškarati otroka za pustno prireditev; vse dopoldne so se maškarali // slabš. neprimerno, smešno oblačiti: ta mati hčer preveč maškara ♪
  9.      matematizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. uvajati matematična načela, metode v kaj: matematizirati kako vedo ♪
  10.      materializírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti kaj materialno: materializirati svoj ideal; materializirati misel // knjiž. uresničiti, izpolniti: materializirati pridobitve boja; sklep so kmalu materializirali / materializirati lik Hamleta na odru 2. nav. slabš. povzročiti, da kdo ceni zlasti gmotne koristi in materialne dobrine: ugodne življenjske razmere so ga materializirale materializíran -a -o: materializirana življenjska načela ♦ ekon. materializirano delo v proizvod vloženo delo; opredmeteno delo ♪
  11.      materiálnopráven  -vna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na materialno pravo: materialnopravni zahtevek / materialnopravni predpisi materiálnoprávno prisl.: biti materialnopravno odgovoren ♪
  12.      materínskopráven  -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na materinsko pravo: materinskopravni rod ♪
  13.      matírati 1 -am dov. in nedov. (ȋ) šah. končati igro z matom, premagati: odigrala sva štiri partije, pri tem me je trikrat matiral; na simultanki je matiral vse po vrsti; v dvajseti potezi ga je matiral / matirati črnega kralja; pren., publ. domači nogometni igralci so večkrat matirali gostujočo obrambo matíran -a -o: biti matiran ♪
  14.      matírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj medlo, motno: matirati kovino, les, pohištvo matíran -a -o: matirana žarnica; matirano pohištvo ♦ teh. matirano steklo steklo s hrapavo površino, ki omogoča bolj enakomerno razprševanje svetlobe; tekst. matirana tkanina tkanina, ki ji je odvzet lesk ♪
  15.      mátrati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. mučiti: matrati živali / kar povej, kaj te matra; ne vem, zakaj naj bi se tako matral trudil, prizadeval ♪
  16.      matúra  -e ž (ȗ) zaključni izpit na srednji šoli: delati maturo; napraviti, opraviti maturo s prav dobrim uspehom; pasti pri maturi; priprava na maturo; obletnica mature / mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; velika matura ♪
  17.      maturánt  -a m, im. mn. maturánti in maturántje (ā á) kdor opravlja ali je pred kratkim opravil maturo: spraševati maturante; letošnji maturanti / pog. tretješolci in maturanti učenci zadnjega razreda srednje šole ♪
  18.      maturántka  -e ž (ā) ženska oblika od maturant: maturanti in maturantke ♪
  19.      maturántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na maturante: maturantske skrbi / maturantski ples ♦ šol. maturantski izlet ♪
  20.      maturírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opraviti maturo: maturirati na gimnaziji; maturiral je pred desetimi leti ♪
  21.      mávra 1 -e ž (ȃ) nar. črna ali črno marogasta krava: naša mavra ima telička ∙ nar. ponoči je vsaka krava mavra črna ♪
  22.      mávra 2 -e ž (ȃ) nar. mavrica: mavra se je razpenjala od gore do gore; pog. pijan kot mavra zelo / božja mavra ♪
  23.      mávrah  -a m (ā) užitna goba z jajčastim ali koničastim nepravilno jamičastim klobukom: nabirati mavrahe ♦ bot. koničasti, užitni mavrah ♪
  24.      meándrast  -a -o prid. (á) nanašajoč se na meander: meandrasta reka / meandrasta oblika meándrasto prisl.: meandrasto stiliziran ♪
  25.      meblírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko opremiti (s pohištvom): meblirati stanovanje meblíran -a -o: meblirana soba ♪

   6.490 6.515 6.540 6.565 6.590 6.615 6.640 6.665 6.690 6.715  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA