Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (6.390-6.414)


  1.      lábora 1 -e ž (á) etn. velika plitva (lončena) skleda za mleko: latvice in labore // ekspr. razmeroma velika skleda, skodela sploh: postavila je predenj celo laboro kave in velik kos kruha ♪
  2.      lábora 2 -e ž (á) petr. kamnina, sestavljena iz zaobljenih kosov starejših kamnin, zlepljenih med seboj z vezivom; konglomerat: kremenova labora ♪
  3.      laboránt  -a m (ā á) kdor opravlja (pomožna) strokovna dela v laboratoriju: razpisati mesto laboranta / kemijski laborant uslužbenec, ki opravlja preprosta, standardna dela s področja kemije ♪
  4.      laborántka  -e ž (ā) ženska, ki opravlja (pomožna) strokovna dela v laboratoriju: laboranti in laborantke ♪
  5.      laborántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na laborante: laborantsko delo / laborantski tečaji ♪
  6.      laboratórij  -a m (ọ́) prostor za znanstvene poskuse, raziskave, zlasti naravoslovne, tehniške: delati v laboratoriju; obratni laboratorij; oprema za laboratorij / bakteriološki, biokemijski, fizikalni laboratorij; diagnostični laboratorij / pog. ta laboratorij si je pridobil veliko slavo znanstveniki, raziskovalci v tem laboratoriju ♦ lingv. laboratorij za eksperimentalno fonetiko; šol. (šolski) laboratorij prostor na šoli za praktične vaje iz nekaterih predmetov, zlasti naravoslovnih // prostor za izdelavo preparatov, za delo s kemikalijami: fotografski laboratorij; laboratorij tovarne kozmetičnih pripomočkov ♪
  7.      laboratórijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na laboratorij: laboratorijska oprema / laboratorijski izvidi, poskusi; laboratorijska analiza, preiskava / obvezne laboratorijske vaje študentov / pretežno laboratorijske znanosti / laboratorijski tehnik ♦ elektr. laboratorijski ampermeter; kem. laboratorijsko steklo steklo, odporno proti kemikalijam in temperaturnim spremembam; med. laboratorijska žival žival, ki se uporablja v laboratorijih za poskuse; poskusna žival laboratórijsko prisl.: laboratorijsko pregledati živilo; laboratorijsko pridobljena snov ♪
  8.      labráč  -a m (á) nar. čvekač, brbljač: sit sem že tega labrača ♪
  9.      labradórec  tudi lábradorec -rca m (ọ̑; ȃ) srednje velik lovski pes črne, rjave, umazano bele barve s plosko visečimi uhlji in kratko, gosto, trdo dlako: gojiti labradorce ♪
  10.      labradorít  -a m (ȋ) min. rudnina s prelivajočimi se barvami, ki jo sestavljata anortit in albit ♪
  11.      lageráš  -a m (á) žarg. interniranec: izčrpani lageraši ♪
  12.      laicizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) laizirati: laicizirati šolski pouk / laicizirati duhovnika; redovnik se je laiciziral ♪
  13.      laizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. odvzeti verski, cerkveni značaj: laizirati šolstvo 2. rel. postaviti koga iz duhovniškega ali redovniškega stanu v laiški stan: laizirati duhovnika; redovnica se je laizirala ♪
  14.      lájdra  -e ž (ȃ) pog., slabš. vlačuga, prostitutka: k tisti lajdri hodi; z lajdrami se vlači; druščina lajder in zvodnikov / kot psovka lajdra nesramna ♪
  15.      lájdrast  -a -o prid. (ȃ) pog., slabš. ki se vlačuga, vlači: lajdrasta ženska / tista lajdra lajdrasta ♪
  16.      lájdrati  -am nedov. (ȃ) pog., slabš. potepati se, pohajkovati: doma bodi, kaj bi lajdrala okoli lájdrati se vlačugati se, vlačiti se: jaz delam, ti se pa lajdraš z babami; kaj vem, s kom se zdaj lajdra ♪
  17.      láketbráda  in láket bráda -e ž (ȃ-á) star. zelo dolga brada: pravljica o možu z laketbrado / Pedenj-človek; laket-brada z okna mu po steni pada (O. Župančič) ♪
  18.      lakíranje  -a s (ȋ) glagolnik od lakirati: avtomatično, ročno lakiranje; lakiranje podov, usnja; kabine za lakiranje / lakiranje stvarnosti ♪
  19.      lakírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati z lakom: lakirati avtomobil, parket; lakirati s čopičem, s pištolo; lakirati si nohte / lakirati si lase; pren., ekspr. pisatelj življenje preveč lakira lakíran -a -o: lakiran pod; lakirano pohištvo; rdeče lakirani nohti; pozor, sveže lakirano ♪
  20.      lamelírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. iz lamel sestavljati nov proizvod: lamelirati les, pločevino lamelíran -a -o: elektr. lamelirano magnetno jedro magnetno jedro, sestavljeno iz med seboj izoliranih kosov tanke pločevine; les. lamelirani parket; lamelirani tram ♪
  21.      lamentírati  -am nedov. (ȋ) ekspr. tožiti, tarnati: kaj že spet lamentiraš, saj ti ni nič hudega ♪
  22.      lansíranje  -a s (ȋ) glagolnik od lansirati: lansiranje raket, satelita; naprava za lansiranje / lansiranje lažnih vesti ♪
  23.      lansírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju; izstreliti: lansirati raketo, torpedo / lansirati vesoljsko ladjo, umetni satelit 2. publ. dati na tržišče nov proizvodni in trgovski predmet, navadno z veliko reklamo: lansirati nove modele čevljev; lansirati dirkalno vozilo; lansirati v serijah; pren. lansirati lažne vesti 3. publ. omogočiti komu hitro napredovanje, uspeh: lansirati igralca / ta film jo je lansiral med filmske zvezde lansíran -a -o: lansirana raketa ♪
  24.      láporast  -a -o prid. (á) ki vsebuje lapor: laporasta zemlja ♪
  25.      laterálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. stranski, obstranski, bočen: lateralni del telesa ♦ bot. lateralni poganjek poganjek, ki raste ob strani debla, vej laterálno prisl.: lateralno ležeči organi ♪

   6.265 6.290 6.315 6.340 6.365 6.390 6.415 6.440 6.465 6.490  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA