Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (6.340-6.364)


  1.      kultivírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. načrtno se ukvarjati s pripravo zemlje za rast rastlin: kultivirati polja; kultivirati peščeno zemljo / človek morja ne kultivira, temveč ga le izkorišča // načrtno se ukvarjati z rastlinami, zlasti v gospodarske namene: kultivirati bombaž, pšenico; kultivirati vinsko trto / kultivirati eksotične rastline 2. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko: pisatelj skrbno kultivira besedo; kultivirati gibe, glas // načrtno se ukvarjati s čim sploh: kultivirati srednjeveško glasbo, zborovsko petje // krepiti, razvijati, utrjevati: kultivirati svoje sposobnosti / kultivirati otrokov značaj kultivíran -a -o 1. deležnik od kultivirati: kultiviran svet / kultivirana rastlina / pevec s kultiviranim glasom; kultiviran jezik / kultiviran okus 2. ki ima splošno veljavnim načelom, normam, pravilom ustrezajoče lastnosti: bil je pošten in kultiviran; kultivirano dekle / kultivirano vedenje / kultivirana dežela ♪
  2.      kultúra  -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja // človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo ◊ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika ♪
  3.      kúmara  -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ali njen sad: jesti kumare; olupiti kumaro / solata iz kumar / kisle, vložene kumare 2. slabš. nos: ima veliko kumaro / povsod vtika svojo kumaro ◊ zool. morska kumara na morskem dnu živeči, kumari podoben iglokožec z bradavičastimi bodicami, Cucumaria ♪
  4.      kúmarast  -a -o prid. (ú) ekspr. podoben kumari: kumarast nos ♪
  5.      kumulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. zbirati, nabirati, kopičiti: kumulirati podatke / kumulirati podobne primere ♪
  6.      kupírati  -am dov. in nedov. (ȋ) vet. na kratko odrezati, odsekati živali zlasti rep; skrajšati, prisekati: kupirati psu rep kupíran -a -o: pes s kupiranimi uhlji ♪
  7.      kupleráj  -a m (ȃ) vulg. javna hiša: hoditi v kupleraj ♪
  8.      kúra 1 -e ž (ú) velika domača ptica s kratkim vratom in krepkim telesom; kokoš: kura je znesla jajce; rediti kure; grahasta kura; zbegan kot kura / jesti kuro ∙ ekspr. hoditi s kurami spat zelo zgodaj; preg. tudi slepa kura včasih zrno najde tudi človeku z manjšimi sposobnostmi se včasih kaj posreči ♦ zool. divje kure v gozdovih, na travnikih živeče velike ptice, katerih samci nimajo ostrog, Tetraonidae ♪
  9.      kúra 2 -e ž (ȗ) 1. med., navadno s prilastkom izboljševanje zdravstvenega stanja z načrtnim dajanjem zdravil, dieto, razgibavanjem telesa, s kopelmi, zdravljenje: napraviti kuro; priporočiti kako kuro; hitra kura / ležalna, mlečna kura 2. navadno v zvezi shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa: uspehi shujševalne kure so bili že vidni ♪
  10.      kuracíja  -e ž (ȋ) rel. ekspozitura, lokalija: ustanoviti kuracijo ♪
  11.      kuránten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. vsakdanji, tekoč: kurantne potrebe / kurantno blago blago, ki se lahko, dobro prodaja ♦ ekon. kurantni denar denar, ki se v določeni državi uporablja kot plačilno sredstvo ♪
  12.      kuráre  -a m (ȃ) farm. izvleček iz južnoameriških rastlin, ki se uporablja kot mišično hromilo ♪
  13.      kurát  -a m (ȃ) 1. vojaški duhovnik: med prvo svetovno vojno je bil kurat // navadno s prilastkom, v nekaterih deželah duhovnik, ki službuje v kaki ustanovi, zavodu: bolniški, jetniški kurat 2. rel. duhovnik, ki službuje na kuraciji: prišel je za kurata v oddaljeno vas ♪
  14.      kuratéla  -e ž (ẹ̑) knjiž. dejavnost kuratorjev; skrbništvo: prenehal je s kuratelo / priti pod kuratelo ♪
  15.      kuratíva  -e ž (ȋ) žarg., med. zdravljenje: stroški kurative so zelo visoki; skrb za kurativo / oddelek za kurativo / ukvarjati se s kurativo s kurativno medicino ♪
  16.      kuratívec  -vca m (ȋ) žarg., med. zdravnik, ki se ukvarja (zlasti) z zdravljenjem: posvetovanje preventivcev in kurativcev ♪
  17.      kuratíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravljenje: kurativni preparati / kurativno delovanje zdravila zdravilno / preventivna in kurativna skrb za družino ♦ med. kurativna medicina veda o zdravljenju ♪
  18.      kurátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove; skrbnik: določili so mu kuratorja; kurator šole / bil je kurator njegovega premoženja ♪
  19.      kuratórij  -a m (ọ́) knjiž. kolektivni organ, ki skrbi za določeno stvar ali področje, skrbništvo: njegovo premoženje upravlja kuratorij / kuratorij študentskih domov ♪
  20.      kurírati  -am nedov. (ȋ) knjiž., redko zdraviti, negovati: kuriral ga je samo s čajem ♪
  21.      kurzírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. gibati se, krožiti: blago kurzira od proizvajalca do kupca ♪
  22.      kúštra  -e ž (ȗ) ekspr. razmršeni lasje: grdo ga je pogledal izpod svoje kuštre / otroška kuštra razmršena, kodrasta glava ♪
  23.      kúštrast  -a -o prid. (ū) ekspr. razmršen: kuštrasto dekle / kuštrasta okrogla glava ♪
  24.      kúštrati  -am nedov. (ȗ) ekspr. delati kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; mršiti: nikar ga ne kuštraj; s prsti se kuštra / veter mu kuštra brado, lase ♪
  25.      kúštrav  -a -o prid. (ū) ekspr. 1. ki ima zelo goste, navadno kodraste lase: kuštrav fant / skozi okno je pomolil kuštravo glavo / kuštravi lasje 2. razmršen: bil je kuštrav in neobrit ♪

   6.215 6.240 6.265 6.290 6.315 6.340 6.365 6.390 6.415 6.440  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA