Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (6.190-6.214)


  1.      krasoslóvje  -a s (ọ̑) veda o krasu, kraških pojavih ♪
  2.      krasôta  -e ž (ó) knjiž. (izredna) lepota: govoril je o ženski krasoti; tu ne manjka krasote in cvetja / občudovali smo krasote pokrajine ♪
  3.      krasôtec  -tca m (ó) knjiž. zelo lep moški; lepotec: mlad krasotec / pravi krasotec si ♪
  4.      krasôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., ekspr. zelo lep: krasotne mlade dame / krasotne stavbe / srnjak s krasotnim rogovjem ♪
  5.      krasotíca  -e ž (í) knjiž. zelo lepa ženska; lepotica: tudi njene hčere so bile krasotice ♪
  6.      kráspati  -am nedov. (ȃ) nar. praskati: mačka kraspa po vratih; kraspa in grize / kraspati s kremplji, nohti / kraspati rano / kraspati se po glavi ♪
  7.      krásta  -e ž (á) strjen, posušen izcedek na rani: krasta se naredi, odpade; imeti gnojne kraste; odluščiti krasto // mn., nar. garje: nalezel se je krast ♪
  8.      krastáča  -e ž (á) dvoživka z zavaljenim trupom in zgrbančeno kožo, posuto z debelimi bradavicami: po travi je nerodno hodila krastača; velika, ostudna krastača ♪
  9.      krastáčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na krastače: krastačja glava; dolge krastačje noge / nizko imel je prava krastačja usta ♪
  10.      krástav  -a -o prid. (á) ki ima kraste: krastav obraz; roke je imel krastave in marogaste / zanemarjene krastave rane / krastava jabolka / krastave pege ♪
  11.      krástavec  -vca m (á) 1. redko krastav človek: krastavci in gobavci 2. star. škrlup, fuzikladij: škropiti proti krastavcu ♪
  12.      krástavka  -e ž (á) bot. strupena lističasta goba s sivo rjavim klobukom, prekritim z belimi pikami; panterjeva mušnica ♪
  13.      krástavost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost krastavega: krastavost obraza 2. agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege; škrlup: krastavost kumar, sadja ♪
  14.      krásti  krádem nedov., stil. kràl krála (á ȃ) jemati kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: tat krade; dokazali so mu, da je kradel in ropal; krasti denar; otroci so kradli jabolka na vrtu; krade kot sraka / ta pa zelo rad krade / brezoseb. tako kot danes se še ni kradlo; pren., ekspr. občutek krivde mu je kradel spanec // povzročati, da kdo izgublja zlasti določene moralne kvalitete: krasti komu čast; s takšnim govorjenjem mu je kradel dobro ime, ugled ● ekspr. bogu čas krasti lenariti; ekspr. čas mu krade moti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; preg. kdor laže, ta krade lažnivemu človeku se pripisuje tudi tatvina ◊ etn. blago krasti otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi krásti se nav. ekspr. brez šuma, pritajeno hoditi: med travo se je kradla neka žival / večkrat se je kradel z doma, iz hiše; tiho se je kradel k oknu / pogledi so se mu kradli k njej skrivaj uhajali // komaj opazno, navadno samovoljno prodirati, premikati se: solze so se ji kradle iz oči; v srce se ji tiho krade huda slutnja / skozi okno se je pričela krasti luč, svetloba; pren. ta človek se ji večkrat krade v misli ♪
  15.      krástica  -e ž (á) manjšalnica od krasta: krastica se je že odluščila ♪
  16.      kráščina  -e ž (ȃ) 1. kraško narečje: govoriti v kraščini 2. knjiž., redko kamnat, kraški svet: pred njim se je razprostirala kraščina ♪
  17.      krašênje  -a s (é) glagolnik od krasiti: lotil se je krašenja sobe / krašenje tort / umetnost krašenja ♪
  18.      kráševec  -vca m (á) kdor živi na kraškem svetu ali je doma s kraškega sveta: je pravi kraševec ♪
  19.      kráševski  -a -o prid. (á) redko kraški: kraševski svet ♪
  20.      kráški  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kras: kamnit, pust kraški svet; pogozdovanje kraških goličav; kraška pokrajina; kraška tla / kraški izvir; kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu 2. nanašajoč se na Kras: postregli so jim s kraškimi specialitetami / to je značilna kraška govorica / pili so kraški teran teran s Krasa; kraška burja; kraško dvorišče dvorišče, obdano s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, na vhodni strani pa z zidom in vrati ◊ agr. kraška motika kopača z dvema ali tremi roglji; bot. kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis; kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana; gastr. kraški pršut svinjsko stegno, presušeno na zraku; geogr. kraški pojavi; kraška dolina; kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami ♪
  21.      kràt  kráta m (ȁ ā) 1. mat. grafično znamenje za množenje: med številki napisati krat [x] 2. raba peša, v prislovni rabi, s števnikom ali izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik ali izraz količine: že nekaj kratov je menjal službo; koliko kratov sem mislil nate kolikokrat; velikokrat; kakšnih pet kratov me je obiskal petkrat / zastar. vsota se je izplačala v štirih kratih obrokih ♪
  22.      kràt  kráti ž (ȁ ā) star., v prislovni rabi, navadno z izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje izraz količine: tiste redke krati, ko ga vidi, se mu izogne; ne prihaja na obisk kakor prejšnje krati prej; zadnjo krat ti rečem zadnjikrat, zadnjič; n-krat tolikšen; prim. drugekrati, enekrati, nekajkrati ipd. ♪
  23.      krat  prisl. 1. mat. izraža množenje: dva krat [x] dve je štiri; a krat [.] b je ab / pog. soba je velika štiri krat tri (metre) 2. s števnikom izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik: srce udari približno 70-krat na minuto; prim. dvakrat, stokrat, večkrat ♪
  24.      krátek  -tka -o prid., krájši stil. kráčji (á) 1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost, ant. dolg: v roki je držal kratek kol; hoditi s kratkimi koraki; kratki lasje; ima zelo kratek trup in dolge noge; puška s kratko cevjo; pes s kratko dlako; kratka nit; pot je zelo kratka / ta razdalja je kratka majhna / obleka z dolgimi, kratkimi rokavi; nosila je zelo kratko obleko; kratke hlače hlače, katerih hlačnice segajo najdlje do kolen / žarg., šport.: skakalec je bil razmeroma kratek delal je kratke skoke; izkoristil je kratko žogo in dal gol žogo, ki je dosegla razmeroma kratko razdaljo / žarg. kratke luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej // ki je po obsegu omejen, zgoščen: kratek članek, spis; kratka pesem; napisati kratko pismo / to je kratka vsebina romana / obnoviti kaj v kratkih besedah; s kratkimi besedami je določil vsakemu svoje delo / kratki film ki je dolg do 600 m 2. ki traja razmeroma malo časa: spregovoril je po kratkem premisleku, premolku; šla sta na kratek sprehod; boj je bil kratek; kratka, a huda bolezen; noči so postale zelo kratke; kratko življenje / napravila je kratek požirek / le prav kratek čas se je mudil tu; v kratkem času se je zelo spremenil / kratek rok; kratko razdobje / ekspr. samo za kratek hip ga je videl / ta material ima zelo kratko življenjsko dobo / kratka osvetlitev filma // s časovno enoto ki se zdi, da traja malo časa: dan jima je zelo kratek; počivali so le kratko uro 3. elektr., v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: prišlo je do kratkega stika; zaradi kratkega stika je nastal požar; pren., publ. med umetnostnim in političnim tokom je nastal kratki stik ● pog., ekspr. zelo kratka bova hitro bova opravila, se pogovorila; kratek čas če bosta tu, bo bolj kratek čas kratkočasno, zabavno; delati komu kratek čas kratkočasiti, zabavati ga; to mu je le za kratek čas za razvedrilo, v zabavo; star. ta človek je zelo kratkega pogleda ni sposoben pravilno oceniti, predvideti dogajanje; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; ekspr. dolgi lasje — kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrije ◊ lingv. kratki nedoločnik nedoločnik na -t ali -č; kratki samoglasnik; med. kratka sapa oteženo, težko dihanje; rad. kratki valovi radijski valovi z valovno dolžino od 10 do 150 m krátko prisl.: na vprašanja je kratko odgovarjal; oglasil se je kratko in ostro; kratko in jedrnato je povedal, kar je mislil; kratko postriženi lasje; po nekaj tednih je bil kratko malo zdrav kratkomalo ∙ ekspr. kratko in malo ne izraža podkrepitev trditve; star. kratko ni malo mu ne verjame kratko in malo, kratkomalo; ekspr. kratko malo ne upam se kratkomalo; ekspr. danes je nekam kratko nasajen slabe volje, odrezav ♦ lingv. kratko naglašen samoglasnik; muz. kratko označba za način izvajanja staccato krátki -a -o sam.: pog., ekspr. potegnil, povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; star. obljubil je priti čez kratko čez malo časa, kmalu; ekspr. na kratko ga drži ima ga popolnoma v oblasti; ekspr. na kratko nasajena metla; na kratko postriženi lasje; na kratko mu je povedal nakratko; star. to bom opravil ob kratkem v bližnji prihodnosti; star. da ob kratkem povem nakratko; v kratkem ti bom vrnil; do pred kratkim tega nisem vedel; pred kratkim sva se videla; prim. krajši ♪
  25.      kráten  -tna -o (ā) s števnikom pridevnik od krat m: 3-kratna ponovitev ♪

   6.065 6.090 6.115 6.140 6.165 6.190 6.215 6.240 6.265 6.290  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA