Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (6.165-6.189)



  1.      kranjìč  -íča m ( í) čeb. preprost lesen nizek panj: prodal je še zadnje kranjiče
  2.      knjski  -a -o prid. (á) 1. star. slovenski: kranjski humor; peti kranjske pesmi / kranjski pisatelj; kranjski rojak 2. nanašajoč se na Kranjsko v stari Avstriji: štajersko-kranjska meja / kranjska dežela ● ekspr. kranjski Janez v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka; šalj. kranjski Janez slovenski fant, Slovenecbot. kranjski jeglič jeglič z vijoličastimi cveti, ki raste po vlažnih skalnih razpokah v Sloveniji, Primula carniolica; kranjska krhlika grm z velikimi, podolgovatimi in bleščečimi listi, Rhamnus fallax; kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum; čeb. kranjska čebela čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; etn. kranjski cekar cekar iz različno barvane slame, na eni strani navadno z narodnim motivom; gastr. kranjska klobasa klobasa iz svinjskega mesa in začimb knjsko prisl.: govoriti (po) kranjsko ∙ pog., ekspr. povej (po) kranjsko po domače, razumljivo; sam.: pog. dve kranjski, prosim kranjski klobasi
  3.      knjstvo  -a s (ā) 1. v stari Avstriji pripadnost k deželi Kranjski: kranjstvo in štajerstvo 2. star. slovenstvo: rad je poudarjal svoje kranjstvo / simbol kranjstva
  4.      knjščina  -e ž (á) 1. v stari Avstriji slovenski jezik na Kranjskem: koroščina, prekmurščina, štajerščina in kranjščina 2. star. slovenski jezik: govoriti kranjščino
  5.      kp 1 kpa m ( á) ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah: gojiti, loviti krape; tolst, zamaščen krap ◊ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
  6.      kp 2 kpa m ( á) nav. mn., gastr. jed iz testa, pripravljenega iz ajdove ali pšenične moke, s skutnim ali drugačnim nadevom: zabeliti krape; na mizi je bila polna skleda krapov
  7.      kpavica  -e ž (á) nar. vzhodno krastača: krapavice in žabe
  8.      kpec  -pca m () gastr. jed iz valjanega testa s skutnim, smetanovim ali drugačnim namazom: jemati krapce iz peči
  9.      kpek  -pka m () nav. mn., gastr. manjši krap, jed: postregli so jim s krapki
  10.      kpinski  -a -o prid. () antr., v zvezi krapinski človek neandertalec, katerega okostje je bilo najdeno v Krapini: okostje krapinskega človeka
  11.      kpovec  -vca m (á) nav. mn., zool. sladkovodne ribe z velikimi luskami in brkom podobnimi izrastki pod usti, Cyprinidae
  12.      ks  -a m () knjiž. (izredna) lepota: prevzel ga je kras deklet; miloba in kras / kras gor / kras davnih dni // star. okras: drevo je kras vrta
  13.      ks  in ks ksa m (; á) svet z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu: pogozdovanje krasa / dinarski, primorski kras / prebivalci Krasa
  14.      ksen  -sna -o prid., m. spol stil. krasán, ž. spol stil. krasnà; krasnéjši () nav. ekspr. zelo lep: imela je krasen obraz; zdela se mu je krasna; krasna dekleta / v rokah je držala krasen šopek; krasna stara cerkev / dajal mu je krasen zgled / imel je krasen tenor / naredil se je krasen dan / od tod je krasen razgled; najkrasnejšo senco je dajala lipa / spomin na krasen čas / iron. to je pa res krasna druščina // zelo dober, pošten: to so krasni ljudje; je pa res krasen fant ksno prisl.: cvetje krasno diši; krasno se zna obvladati; to se pa res krasno sliši / v medmetni rabi krasno, jutri gremo od tod
  15.      krasílen  -lna -o prid. () knjiž. s katerim se krasi, okrasen: krasilni predmeti / krasilno grmičevje / krasilna tehnika; krasilna dejavnost dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem okrasov, okraskov
  16.      krasílnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost krasilnega: krasilnost izdelkov umetnega kovaštva / cilj tega slikarstva je disciplinirana krasilnost in jasno podajanje vsebine
  17.      krasílo  -a s (í) knjiž. okras, lepotilo: prstan je bil edino njeno krasilo; mazila in krasila
  18.      krasítev  -tve ž () glagolnik od krasiti: krasitev dvorane; krasitev mesta za praznik / načini krasitve
  19.      krasíti  -ím nedov., krašèn ( í) delati kaj (bolj) lepo, krasno: stene je krasil z različnimi motivi / ekspr. obraz mu je krasila črna brada / krasiti otroške obleke dodajati okraske
  20.      kraslíka  -e ž (í) bot. rastlina z več cvetnimi klaski v enostranskem socvetju, Melica: kraslika in bilnica
  21.      ksnik  -a m () petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata; eklogit: gnajs in krasnik ◊ zool. borov krasnik hrošč kovinsko svetlikajoče se barve, ki leže jajčeca pod lubje borovih štorov, Chalcophora mariana
  22.      krasnoarméjec  -jca m (ẹ̑) redko rdečearmejec: četa krasnoarmejcev
  23.      krasnoslóvec  -vca m (ọ̑) 1. star. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: bil je pravi umetnik in ne krasnoslovec 2. zastar. estet, leposlovec: naš krasnoslovec Stritar
  24.      krasnoslóviti  -im nedov. (ọ̄ ọ̑) 1. star. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govoriti: zelo rad je krasnoslovil; krasnosloviti o naravi 2. zastar. deklamirati: to pesem je z veseljem krasnoslovil
  25.      krasnoslóvje  -a s (ọ̑) 1. star. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: sovražil je njegovo krasnoslovje / delo je označil kot golo krasnoslovje brez doživljajske podlage 2. zastar. estetika, leposlovje

   6.040 6.065 6.090 6.115 6.140 6.165 6.190 6.215 6.240 6.265  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA