Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (5.690-5.714)



  1.      képrast  -a -o prid. (ẹ́) tekst. keprov: tkanine v keprasti vezavi so mehkejše
  2.      kemičarka  -e ž (á) izdelovalka predmetov iz žgane gline: je spretna keramičarka
  3.      kemičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na keramike ali keramiko: keramični delavci; keramična industrija / keramična barva; (keramične) ploščice / keramični predmeti keramika
  4.      kemik  -a m (á) izdelovalec predmetov iz žgane gline: keramiki in steklarji
  5.      kemika  -e ž (á) izdelki iz žgane gline: izdeluje keramiko; fina, groba keramika; keramika, okrašena z rastlinskimi motivi; grafike in keramike / dekorativna keramika ♦ um. dipilonska keramika z geometrično stiliziranimi liki // izdelovanje takih izdelkov: ukvarja se s keramiko
  6.      keratín  -a m () biol., kem. beljakovinska snov, glavni sestavni del las, nohtov, rogov
  7.      kianizíranje  -a s () les. postopek, pri katerem se les prepoji z živosrebrovim kloridom, da se mu poveča trajnost
  8.      kibicírati  -am nedov. () žarg. prisostvovati igri s kartami, šahovski igri ter posegati vanjo navadno z nezaželenimi pripombami, nasveti: ko so šahirali, je kibiciral preko ograje; rad kibicira pri kartah // ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca; navijati: na tekmi kibicira za domače nogometaše
  9.      kilogm  tudi kílogram -a m (; ) osnovna enota za merjenje mase: pet kilogramov [5 kg] krompirja / zaboj tehta tri kilograme / za kilogram težji; prodajati na kilograme ∙ ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšatifiz. masa telesa, ki ga hranijo v mednarodnem uradu za mere in uteži
  10.      kilogmski  -a -o prid. () nanašajoč se na kilogram: kilogramski zavoj cigaret / kilogramska utež ♦ fiz. kilogramska kalorija kilokalorija
  11.      kilometža  -e ž () 1. število prevoženih kilometrov: kilometraža se je povečala / koliko imate kilometraže // razdalja, izražena v kilometrih: izračunati kilometražo cest 2. redko kilometrina: izplačati dnevnice in kilometražo
  12.      kilovátúra  in kilovát-úra -e ž (-ū) fiz. delo, opravljeno v eni uri pri moči enega kilovata
  13.      kinematogf  -a m () poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: zaradi žalovanja so bili vsi kinematografi zaprti; kinematografi in zabavišča // kinematografsko podjetje: kinematograf je predvajal neme filme
  14.      kinematografíja  -e ž () dejavnost, ki se ukvarja s snemanjem, izdelovanjem in predvajanjem filmov: produktivna in reproduktivna kinematografija / avtorska kinematografija pri kateri je ista oseba režiser, scenarist, snemalec // ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na filmskem traku: film se uvršča med vidnejše dosežke jugoslovanske kinematografije
  15.      kinematogfski  -a -o prid. () nanašajoč se na kinematograf ali kinematografijo: kinematografska mreža / kinematografsko podjetje / kinematografski projektor kinoprojektor; kinematografska dvorana kinodvorana; kinematografska predstava filmska predstava
  16.      kínoaparara  -e ž (-) aparatura za predvajanje filmov: gre za nakup nove kinoaparature
  17.      kínodvona  in kíno dvona ž (-) dvorana za javno predvajanje filmov: kinodvorana je bila polna / pred kinodvorano je bila velika gneča
  18.      kínokámera  -e ž (-) (filmska) kamera: objektiv kinokamere
  19.      kínooperatêr  -ja m (-) kdor dela s kinoprojektorjem: razpisano je mesto kvalificiranega kinooperaterja
  20.      kínoprogm  -a m (-) publ. program filmskih predstav: kinoprogram za danes
  21.      kis  -a m () nekdaj prsni oklep brez rokavov: nosi kiras
  22.      kirasír  -ja m (í) nekdaj vojak konjeniške enote s prsnim oklepom, šlemom in rokavicami: šel je polk za polkom: dragonci, kirasirji, artilerija; švedski kirasir
  23.      kirasírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kirasirje: kirasirski polk / kirasirski konj
  24.      kiretírati  -am dov. in nedov. () med. odstraniti maternično sluznico; izpraskati, postrgati
  25.      kitára  -e ž () glasbilo s šestimi strunami in trupom v obliki osmice: brenkati na kitaro; peti ob spremljavi kitare / zna igrati (na) kitaro / havajska kitara manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajihmuz. električna kitara pri kateri se toni ojačujejo s pomočjo električnih naprav

   5.565 5.590 5.615 5.640 5.665 5.690 5.715 5.740 5.765 5.790  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA