Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (5.565-5.589)


  1.      kandidíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kandidirati: med kandidiranjem je veliko obljubljal / nasprotoval je njegovemu kandidiranju kandidaturi / način, postopek kandidiranja ♪
  2.      kandidírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prizadevati si, potegovati se, navadno za službo, naslov: odločil se je, da bo kandidiral; kandidira za poslanca / publ. na razpisano delovno mesto lahko kandidirajo osebe s prakso / kandidirati za svojo stranko // predlagati za kandidata: na kongresu so ga kandidirali za predsednika / v svet kandidirajo strokovnjake ♪
  3.      kandírati  -am nedov. in dov. (ȋ) gastr. prepajati sadje z gosto sladkorno raztopino: kandirati grozdje kandíran -a -o: kandirano sadje ♪
  4.      kanelírati  -am nedov. in dov. (ȋ) arhit. delati kanelure, izžlebljati: kanelirati steber kanelíran -a -o: kaneliran pilaster ♪
  5.      kanelúra  in kanelíra -e ž (ȗ; ȋ) nav. mn., arhit. podolžni žleb, navadno na antičnem stebru: poškodovane kanelure / narediti kanelure na steni ♪
  6.      kanonizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. rel. razglasiti za svetnika: kmalu po smrti so ga kanonizirali 2. knjiž. uzakoniti, kodificirati: hoteli so kanonizirati umetniško smer ♪
  7.      kápera  -e ž (ȃ) nav. mn., gastr. kapra: sesekljane kapere ♪
  8.      kapilára  -e ž (ȃ) 1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila: obolelost kapilar / kožne, pljučne kapilare / krvne kapilare / skleroza kapilar 2. fiz. zelo tanka cevka, ki ima veliko površino glede na prostornino vsebovane tekočine: alkohol v kapilari ♪
  9.      kapírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nižje pog. razumeti, dojeti: trikrat sem mu povedal, pa še ni kapiral ♪
  10.      kapitalizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kapitalizirati: kapitaliziranje Evrope ♪
  11.      kapitalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. nav. ekspr. napraviti kaj kapitalistično: kapitalizirati obrt / nove razmere so ta družbeni razred kapitalizirale 2. ekon. spremeniti v kapital: kapitalizirati prihranke; pren., ekspr. kapitalizirati znanost // izračunati vrednost kapitala na osnovi njegovega donosa: kapitalizirati dohodek; kapitalizirati zemljiško rento ◊ fin. kapitalizirati obresti pripisati jih h glavnici kapitalizíran -a -o: kapitalizirani kmetje ♪
  12.      kapitulírati  -am dov. in nedov. (ȋ dokončno prenehati z bojevanjem na osnovi sporazuma z nasprotnikom, vdati se: nemška armada je kapitulirala / kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / trdnjava je kapitulirala // ekspr. prenehati s prizadevanjem za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč, nesmiseln: v nekaj dneh je tudi on kapituliral / meščanska inteligenca je morala kapitulirati pred revolucijo / nazadnje so kapitulirali pred njihovimi zahtevami so popustili njihovim zahtevam ♪
  13.      kaporál  -a m (ȃ) star. korporal, desetnik: ves čas je bil kaporal ♪
  14.      kápra  -e ž (ȃ) nav. mn., gastr. popek kaprovca, ki se uporablja kot začimba: vložiti kapre v kis; sesekljane kapre / omaka iz kaper ♪
  15.      kapricírati se  -am se nedov. (ȋ) nav. ekspr. kazati, izražati pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: glede hrane se ne kapricira; noče ji več šivati, ker se preveč kapricira ∙ ekspr. kapricira se ravno na tako barvo jo hoče, zahteva ♪
  16.      karabín  -a m (ȋ) podolgovata kovinska priprava z vzmetnim jezičkom za pripenjanje; vponka: pas s karabinom ♪
  17.      karabínar  -ja m (ȋ) žarg. vponka, karabin: pripeti jermen k pasji ovratnici s karabinarjem / vrvi, klini in karabinarji ♪
  18.      karabinjêr  -ja m (ȇ) v italijanskem okolju miličnik, policaj: pokazati karabinjerju potni list; italijanski vojaki in karabinjerji ◊ voj. karabinjer v nekaterih deželah, nekdaj vojak konjenik, oborožen s karabinko ♪
  19.      karabinjêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na karabinjerje: karabinjerski oficir / karabinjerska postaja ♪
  20.      karabínka  -e ž (ȋ) manjša puška, navadno repetirka: nositi karabinko čez ramo / ameriška, italijanska karabinka ♪
  21.      karáfa  -e ž (ȃ) knjiž. steklena posoda, podobna vrču, navadno brušena: natočiti vodo iz karafe / karafa iz kristalnega stekla ♪
  22.      karafína  -e ž (ȋ) knjiž. majhna karafa, navadno s steklenim zamaškom: karafine in vrčki / karafina za kis in olje ♪
  23.      karáka  -e ž (ȃ) navt., nekdaj velika tovorna jadrnica s tremi jambori in visokim sprednjim ter zadnjim delom: dubrovniške karake ♪
  24.      karakál  -a m (ȃ) zool. ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije; puščavski ris ♪
  25.      karákter  -ja m (á) 1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; značaj: skušal je spoznati njegov karakter / vplivati na oblikovanje karakterja / po karakterju se zelo razlikujeva / glavne značilnosti njegovega karakterja / z oslabljenim pomenom imeti omahljiv, trden karakter; pren. karakter slovenskega naroda 2. nav. ekspr. oseba kot nosilec a) s prilastkom določenih lastnosti: razdvojen karakter se ne more nikjer ustaliti; tako slabega karakterja še nisem srečal / publ. taka glasba ne ustreza evropskemu karakterju b) pozitivnih lastnosti: potrebujejo predvsem karakterje; v tej družbi je malo karakterjev / drži besedo, je karakter ∙ žarg. igrati karakterje karakterne vloge // v povedni rabi izraža značajnost, vztrajnost: ta človek je brez karakterja / ona ima karakter 3. publ., s širokim pomenskim obsegom kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste, narava: določiti karakter reke; spremeniti karakter pesmi / z oslabljenim pomenom gibanje ima napreden karakter / opisati karakter dela v posameznih poklicih / ti ukrepi morajo imeti karakter prisilnih ukrepov ♪

   5.440 5.465 5.490 5.515 5.540 5.565 5.590 5.615 5.640 5.665  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA