Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (51.740-51.764)


  1.      vaščánski  -a -o prid. (ȃ) zastar. vaški: vaščanska hiša / vaščanske razmere ♪
  2.      váški 1 -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vas: vaške hiše / vaška krčma, šola; vaško pokopališče / vaški pašnik; vaška mlaka / vaški reveži; vaški trgovec, učitelj; nekdaj vaški župan; slabš. vaška klepetulja / vaški odbor; vaška skupnost / star. vaška srenja prebivalci vasi ♦ zgod. vaška straža med narodnoosvobodilnim bojem organizirana oborožena skupina belogardistov za varovanje vasi pred partizani ♪
  3.      váta  -e ž (á) rahel skupek bombažnih vlaken, ki so a) očiščena: dati si vato v uho; namočiti vato v razkužilo; kos, kosmič vate; zavojček vate; zamašek iz vate b) neočiščena: podložiti ramena plašča z vato; z vato polnjena prešita odeja / krojaška vata // ekspr. temu podoben skupek česa sploh: luči mesta so bile ovite v snežno vato / skozi vato megle so prihajali neprijetni zvoki ● knjiž. zaviti koga v vato prizanašati mu s hudim, neprijetnim ◊ gastr. sladkorna vata sladkorne niti, narahlo navite na paličici v obliki kepe; lasasti sladkor ♪
  4.      vátel  -tla [ǝu̯] m (ā) nekdaj dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm: pet vatlov platna / sedem vatlov dolga vrv / meriti na vatle // merilo za to enoto: lesen vatel / krojaški vatel ● star. prostega časa ima na vatle veliko; knjiž. tega ne moremo meriti z moralnim vatlom današnjih dni merilom; knjiž. druge meri po svojem vatlu po sebi ♪
  5.      váten 1 -tna -o prid. (á) 1. ki je iz vate: vatna figurica / zamašiti ušesa z vatnimi zamaški 2. knjiž. vatiran: vatna halja ♪
  6.      vatén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz vate: vatena obloga 2. knjiž. vatiran: vatene hlače ♪
  7.      váterpólo  -a m (á-ọ̑) vodna športna igra, pri kateri plavalci z metanjem spravljajo žogo v gol: igrati vaterpolo / prvenstvo v vaterpolu; neskl. pril.: vaterpolo tekma ♪
  8.      vátikanski  in vatikánski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na Vatikan: vatikanske dvorane / vatikanski vrtovi; vatikanska knjižnica / vatikanska država ♦ rel. drugi vatikanski koncil koncil v Vatikanu od 1962 do 1965, ki je uvedel v celotno bogoslužje katoliške cerkve narodni jezik in sprejel dokumente o posodobitvi cerkve; prvi vatikanski koncil koncil v Vatikanu leta 1869 in 1870, ki je sprejel dogmo o papeževi nezmotljivosti; zgod. vatikanski ujetnik vsak od papežev od 1870 do 1929, ki zaradi izgube ozemlja papeške države ni hotel zapustiti ozemlja Vatikana ♪
  9.      vátméter  tudi wáttméter -tra [vat-] m (ȃ-ẹ̄) fiz. priprava za merjenje moči električnega toka: prenosni vatmeter ♪
  10.      vavčer  tudi voucher -ja [váu̯čer] m (ā) tur. dokument o vnaprejšnjem plačilu določenih storitev, ki ga izda turistična agencija uporabniku: izdati vavčer ♪
  11.      váza  -e ž (á) navadno globlja posoda za rezano cvetje ali za okras: dati šopek v vazo; kristalna, porcelanasta vaza; nagrobna vaza ◊ arheol. bikonična vaza ki ima obliko dvojnega stožca; um. vaza antična lončena posoda ♪
  12.      vazál  -a m (ȃ) 1. zgod. kdor ima fevd v užitku in je podrejen fevdnemu gospodu: podeliti fevde vazalom; vojvoda je bil kraljev vazal 2. slabš. podrejen, odvisen človek: noče biti nikogaršnji vazal / zahteve imperialističnih držav in njihovih vazalov ♪
  13.      vazálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vazale ali vazalstvo: vazalna odvisnost / vazalni odnosi ♦ zgod. vazalna država država, ki priznava vrhovno oblast druge države in ji mora nuditi vojaško pomoč in navadno plačevati davek ♪
  14.      vazektomíja  -e ž (ȋ) med. odstranitev semenovoda zaradi sterilizacije ♪
  15.      vazelín  -a m (ȋ) iz nafte dobljena mastna snov a) za mazilo, zaščito kože: namazati si roke, ustnice z vazelinom; tuba vazelina b) teh. za mazivo, zaščito kovin pred rjo: vazelin in parafin / tehnični vazelin; vazelin za stroje ♪
  16.      vazelínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vazelin: vazelinska krema; vazelinsko mazilo / vazelinska tuba ♦ teh. vazelinsko olje rafinirano mineralno olje brez vonja in okusa, z majhno viskoznostjo ♪
  17.      vázica  -e ž (á) manjšalnica od vaza: otrok je razbil vazico; ozka steklena vazica ♪
  18.      váža  -e ž (á) nar. ruša: odstraniti važo / obložiti z važami ♪
  19.      vážen  -žna -o prid., vážnejši (á ā) 1. pomemben, tehten: važen podatek; novica je važna; to zame ni važno / prehrana je važna za razvoj otroka; na tem področju je živinoreja važnejša od poljedelstva / samemu sebi se zdi važnejši, kot je v resnici / poznal je dela vseh važnejših slovenskih pisateljev / proslavljati važno obletnico 2. žarg. bahav, postavljaški: ne bodi no važen; postati važen zaradi česa; saj ne zna veliko, samo važnega se dela ∙ šalj. biti važen kot marela (v dežju) zelo 3. star. tehten, resen: z važnim glasom je naznanil začetek / z važno kretnjo jim je ukazal, naj utihnejo vážno prislov od važen: važno govoriti, hoditi // v povedni rabi izraža pomembnost, koristnost česa: zaradi priprav je važno vedeti za datum proslave; važno je, da te ne opazijo / ni važno, če boš sodeloval z nami ali ne; sam.: ločevati važno od nevažnega; povedal ni nič važnega ♪
  20.      važnjákovič  -a m (á) žarg. bahač, postavljač: ta važnjakovič hoče imeti zmeraj zadnjo besedo ♪
  21.      vážnost  -i ž (á) pomembnost, tehtnost: važnost podatka / zavedati se važnosti odločitve / publ. stvar je velike važnosti / žarg. zaradi svoje važnosti ni nikjer priljubljen bahaštva, postavljaštva // dejstvo, da je kaj pomembno, tehtno: poudarjati važnost glasbene, jezikovne vzgoje ● publ. polagati važnost na obliko pripisovati, dajati (velik) pomen obliki ♪
  22.      vbadálo  -a s (á) priprava za vbadanje: igle, bodala in druga vbadala ♦ arheol. dletasto orodje, navadno iz odbitka ♪
  23.      vbíjati  -am nedov. (í) 1. redko z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabijati: vbijati zagozde v bruna; vbijati žeblje v deske 2. ekspr. s strogim ravnanjem dosegati pri kom kako lastnost: vbijati komu pokorščino // navadno v zvezi vbijati v glavo z vztrajnim razlaganjem si prizadevati, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: vbijati učencem v glavo matematiko, slovnična pravila / ves čas si je vbijal v glavo, da mora zdržati si je dopovedoval, se je prepričeval ♪
  24.      vbíti  vbíjem dov., vbìl (í ȋ) 1. redko z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane; zabiti: vbiti klin v skalo; vbiti žebelj v steno 2. ekspr. s strogim ravnanjem doseči pri kom kako lastnost: vbiti komu pokorščino; uspelo ji je vbiti ponižnost, strah // navadno v zvezi vbiti v glavo z vztrajnim razlaganjem doseči, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: vbiti komu znanje v glavo / vbiti ljudem svoje prepričanje / kar si vbije v glavo, hoče tudi doseči za kar se trdno odloči ♪
  25.      vbòd  vbôda tudi vbóda m (ȍ ó, ọ́) 1. glagolnik od vbosti: raniti se v prst ob vbodu šivanke v usnje / vbod z iglo // dejanje, pri katerem se potisne koničast predmet v kaj: uboj z vbodom v srce / bolečina ob vbodu injekcijske igle / izpuščaji zaradi vboda žuželke pika 2. rana, poškodba, povzročena s koničastim predmetom: razkužiti vbod; pordela okolica vboda; njeni prsti so bili polni vbodov / vbod z nožem ga je zelo skelel 3. osnovna prvina pri šivanju, vezenju, ki nastane s potegovanjem niti, napeljane v šivanko, skozi tkanino: vbodi so preveč neenakomerni; stroj izpušča vbode; obšiti rob s posebnim vbodom; majhni, veliki vbodi; ročno, strojno narejeni vbodi ◊ obrt. križni vbod pri katerem se niti prekrižata; ploščati vbod pri katerem so niti druga ob drugi napete tako, da prekrijejo vso obliko vezenine; rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; robni, stebelni vbod; stični vbod pri ročnem šivanju, ki se stika z drugim vbodom; vet. prsni, vratni vbod v prsno votlino, vratni predel pri izkrvavitvi živali ob zakolu ♪

   51.615 51.640 51.665 51.690 51.715 51.740 51.765 51.790 51.815 51.840  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA