Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (48.515-48.539)


  1.      škómber  -bra m (ọ̄) nar. primorsko skuša: jesti, loviti škombre ♪
  2.      škòp  škôpa in škópa m (ȍ ó, ọ́) nar. škopnik: pripravljati škop za novo slamnato streho / rženi škop ♪
  3.      škópa  -e ž (ọ̑) snop urejene slame za pokrivanje streh: škopo za popravilo strehe so kupili; dobro staro slamo je krovec pomešal z novo škopo / ržena škopa ♪
  4.      škópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škopo: škopne grablje / škopna slama ♪
  5.      škópnik  -a m (ọ̑) 1. snop urejene slame za pokrivanje streh: delati, pripraviti škopnike / prekriti streho s škopniki / za ležišče je imel škopnik slame 2. etn., po ljudskem verovanju šopu goreče slame, goreči ptici podobno bitje, ki leta ponoči: škopnik naznanja nesrečo; videti škopnika ♪
  6.      škópnjak  -a m (ọ̑) nar. škopnik: pripraviti škopnjake za popravilo strehe ♪
  7.      škórenj  -rnja m (ọ̑) nav. mn. obuvalo, ki sega do kolena ali čez: nositi, obuti, sezuti škornje; pološčiti škornje; gumijasti, usnjeni škornji; škornji z nagubanimi, trdimi, visokimi golenicami / delovni škornji; jahalni škornji s trdo golenico in visokim opetnikom za ostrogo; otroški, ženski škornji; ribiški škornji nepremočljivi škornji, ki segajo čez koleno, do pasu; vojaški škornji ● ekspr. italijanski škorenj Apeninski polotok; ekspr. okupiral jih je nemški škorenj vojska nacistične Nemčije; ekspr. ljudstvo je trpelo pod tujim škornjem pod tujo vojaško oblastjo ◊ med. mavčni škorenj mavčna obveza za nogo; zgod. španski škorenj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge ♪
  8.      škórnjast  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. neroden, okoren: težki škornjasti koraki / škornjasti verzi ♪
  9.      škorpijón  -a m (ọ̑) 1. žival s strupnico in navzgor obrnjenim želom na koncu dolgega členastega zadka: škorpijon ga je pičil 2. slabš. hudoben, zloben človek: pravi škorpijon je / kot psovka ti prekleti škorpijon ◊ astr. Škorpijon osmo ozvezdje živalskega kroga; zgod. škorpijon biču podobna mučilna priprava s petimi ali šestimi verigami ali vrvmi s konicami na koncu; zool. škorpijoni pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu; ščipalec ♪
  10.      škorpijónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na škorpijone: škorpijonov pik ∙ nekdaj namazati rano s škorpijonovim oljem z oljem, v katero so bili namočeni škorpijoni ♪
  11.      škótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Škote ali Škotsko: škotski jezik / škotske dude / škotski ovčar ovčar z zelo ozko glavo, dolgo, košato dlako črne, rjave in bele ali modro sive barve; škotski viski viski iz (ječmenovega) slada, navadno z vonjem po dimu; škotsko sukno sukno z večjim karom, zlasti rdeče, modre, zelene barve ♦ lov. škotski seter seter s črno dlako in temno rjavimi ožigi; obl. škotsko krilo krilo s škotskim karom in gubami, speto na levi strani z veliko zaponko; šah. škotski gambit otvoritev igre s kmetom pred kraljem, pri čemer beli žrtvuje daminega kmeta; tekst. škotski karo večji karo, zlasti rdeče, modre, zelene barve; vet. škotsko govedo temno sivo govedo, ki se goji zaradi mesa ♪
  12.      škŕbast  -a -o prid. (ŕ) 1. ki je brez zoba, zob: škrbast človek; biti škrbast / ekspr. škrbaste grablje 2. poškodovan, okrušen: škrbast zob / ekspr. škrbast nož; škrbasta skleda oškrbljena ♪
  13.      škŕbati  -am tudi -ljem nedov. (ŕ r̄) povzročati, da odpadajo majhni deli, navadno s površine česa: veter in dež škrbata stare grajske zidove / čevelj je bil tak, kot bi ga miši škrbale ♪
  14.      škŕbavec  -vca m (ŕ) ekspr. škrbav človek: če si ne boš popravljal zob, boš škrbavec ♪
  15.      škŕbavost  -i ž (ŕ) lastnost, stanje škrbavega človeka: zaradi škrbavosti se ne upa smejati ♪
  16.      škrbína  -e ž (í) 1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov: škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje / pri smehu je kazala škrbine zob ∙ pog., ekspr. dati ga na škrbino piti alkoholno pijačo // takemu zobu podobna skala, vzpetina: splezati na škrbino; na škrbinah nad seboj so zagledali gamse / skalna škrbina // ekspr. kar je temu podobno sploh: od nekdaj mogočnega gradu je ostala samo škrbina 2. vrzel v zobovju: težko govori, ker mu jezik uhaja skozi škrbino // ekspr. vrzel sploh: hišo so podrli, ostala je nezazidana škrbina ♦ alp. oster, globoko zasekan presledek v grebenu 3. poškodba, zlasti na ostrih robovih česa: kosa, sekira ima škrbine ♪
  17.      škrbínka  -e ž (ȋ) bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu, Sonchus: njivska škrbinka ♪
  18.      škŕbiti  -im, in škrbíti in škŕbiti -im nedov. (ŕ ȓ; ȋ ŕ) povzročati, da odpadajo majhni deli, navadno s površine česa: vlaga škrbi omet ● star. moral sem škrbiti svoje prihranke zmanjševati ♪
  19.      škrbljáti  -ám nedov. (á ȃ) škrebljati: miš škrblja pod podom / mačka škrblja s krempeljčki po vratih / po strehah škrblja dež ♪
  20.      škŕcniti  -em dov. (ŕ ȓ) ekspr. dati kratek, odsekan glas: stikalo je škrcnilo in luč je zasvetila; brezoseb. v kolenu mi je škrcnilo ♪
  21.      škrébati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ̄) redko škrebljati: na podstrešju škreba miš ∙ nar. belokranjsko škrebati z verigo rožljati, ropotati ♪
  22.      škrebetálka  -e [u̯k] ž (ȃ) nar. prekmursko raglja: vrteti škrebetalko ♪
  23.      škrebetánje  -a s (ȃ) nar. 1. cvrčanje: poslušati škrebetanje kobilic 2. šklepetanje: škrebetanje kljunov 3. škrabljanje: škrebetanje dežnih kapelj ♪
  24.      škrebetáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) nar. 1. cvrčati: kobilice, ptice škrebetajo 2. šklepetati: mladiči so škrebetali s kljuni / šipe škrebetajo / po vasi so škrebetale stiskalnice rožljale, ropotale 3. škrabljati: zunaj je prijetno škrebetal dež ♪
  25.      škrebljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. z glodanjem povzročati rahle, neizrazite glasove: miš škreblja za omaro; brezoseb. ponoči je škrebljalo v bukvah // pri hoji s kopiti, kremplji povzročati rahle, neizrazite glasove: konji škrebljajo po cesti; pes škreblja po parketu // ekspr. povzročati rahle, neizrazite glasove sploh: kaj škrebljaš; ne škrebljaj z drobižem / ključ škreblja v ključavnici; v žepu mu škrebljajo kovanci 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročati rahle, votle glasove: zunaj škreblja dež // rahlo udarjati: dežne kaplje škrebljajo po strehi ♪

   48.390 48.415 48.440 48.465 48.490 48.515 48.540 48.565 48.590 48.615  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA