Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (48.140-48.164) 
- šálter -ja m (á) žarg. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence: stati v vrsti pred šalterjem ♪
- šamán -a m (ȃ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje: šaman mrmra svoje molitve 2. knjiž. vrač: k bolnemu so poklicali šamana ♪
- šamánstvo -a s (ȃ) pri nekaterih primitivnih ljudstvih verovanje v duhove, nadnaravne sile, s katerimi imajo šamani v zamaknjenju neposreden stik in vplivajo nanje: raziskovati šamanstvo ♪
- šamót -a m (ọ̑) žgana glina, obstojna pri visokih temperaturah: izdelovati šamot ♪
- šamotárna -e ž (ȃ) obrat, tovarna za izdelovanje šamota: gradnja šamotarne ♪
- šampánjec -jca m (ȃ) 1. agr. kakovostno peneče (se) vino iz francoske pokrajine Champagne: steklenica šampanjca 2. pog. peneče (se) vino: piti šampanjec; kozarec šampanjca ♪
- šampánjka -e ž (ȃ) šampanjska steklenica: polniti šampanjke; vrat šampanjke ♪
- šampánjski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na šampanjec: šampanjski zamašek / šampanjski kozarci; šampanjska steklenica steklenica iz močnejšega stekla z daljšim vratom / šampanjska barva rumenkasta barva 2. agr., v zvezi šampanjska reneta zimsko jabolko zelene ali rumene barve ♪
- šampinjón -a m (ọ̑) bot. navadno užitna goba z belim ali rjavkastim klobukom in obročkom na betu; kukmak: nabirati šampinjone ♪
- šampón -a m (ọ̑) kemično sredstvo navadno za umivanje las, lasišča: uporabljati šampon; umiti si lase s šamponom; dišeč šampon / suhi šampon škrobna snov za razmastitev las brez umivanja z vodo; šampon za pranje avtomobilov ♪
- šánce šánc ž mn. (ȃ) zastar. obrambni nasip, okop: utrditi, zavzeti šance / šance na Ljubljanskem gradu ♪
- šánsa -e ž (ȃ) pog. 1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju ∙ pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen 2. priložnost, prilika: to je bila enkratna šansa; te šanse ne smeš izpustiti, zamuditi; dati komu šanso za kaj / to je tvoja zadnja šansa ♪
- šansón tudi chansón -a [ša-] m (ọ̑) popevka z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, po izvoru iz Francije: komponirati, peti šansone; francoski, italijanski šanson; pevka šansonov ♪
- šansonétka -e ž (ẹ̑) 1. šansonjerka: slavna francoska šansonetka 2. v francoskem okolju pevka lahkotnih, zbadljivih, opolzkih pesmi, popevk: pesmi šansonetk ♪
- šansonjé tudi šansonjêr -ja m (ẹ̑; ȇ) pevec šansonov: koncert francoskega šansonjeja ♪
- šansonjêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od šansonje: popularna francoska šansonjerka ♪
- šantán -a m (ȃ) v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki ♪
- šantáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše ♪
- šántav -a -o prid. (á) slabš. šepast: mož je bil šantav; šantav na desno, levo nogo // kriv, neraven: biti šantave postave / sedel je na šantavo pručko vegasto, polomljeno ♪
- šántavec -vca m (á) slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža ♪
- šàp medm. (ȁ) izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel ♪
- šápa 1 -e ž (á) spodnji del noge, navadno sprednje, zlasti pri zvereh: panter si je ranil šapo; zgrabiti s šapami; levja, medvedja, pasja šapa // slabš. roka, zlasti velika: pomolil mu je šapo v pozdrav; hotel jo je pobožati s svojo kosmato šapo ♪
- šápa 2 -e ž (á) nar. kamniti obod kraškega vodnjaka: sklanjali so se nad šapo in gledali v vodo ♪
- šapáti -ám tudi šápati -am nedov. (á ȃ; ā ȃ) ekspr. 1. udarjati s šapo: pes je praskal in šapal po vratih 2. iti, hoditi: med drevjem šapa medved ♪
- šápelj -plja m (á) etn. okrasni trak za okoli glave zlasti gorenjske ljudske noše deklet: nositi šapelj; z zlatom vezen šapelj ♪
48.015 48.040 48.065 48.090 48.115 48.140 48.165 48.190 48.215 48.240 
