Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (476-500)



  1.      ščenje  -a s (á) glagolnik od raščiti: raščenje perjadi na dvorišču
  2.      ščenost  -i ž () lastnost, značilnost raščenega: krepka raščenost telesa
  3.      ščiti  -im nedov. (á ā) vet., pri perutnini oplojevati: petelin rašči kokoš ščiti se pri pticah spolno se združevati, pariti se: na dvorišču so se raščili golobi ščen -a -o: raščena jajca
  4.      rašeljíka  -e ž (í) agr. grm ali drevo z belimi cveti v grozdih in črnimi plodovi: cepiti češnjo, višnjo na rašeljiko; prim. rešeljika
  5.      šev  -a -o prid. (á) redko raševinast: nositi raševo obleko
  6.      ševen  -vna -o prid. (á) redko raševinast: nosil je cokle in raševne hlače
  7.      raševína  in ševina -e ž (í; á) 1. grobo domače sukno: tkati raševino; obleka iz raševine / biti oblečen v sivo raševino / jetniška raševina 2. etn. jed iz kaše in moke, znana na Gorenjskem: jesti, zabeliti raševino
  8.      raševínast  in ševinast -a -o prid. (í; á) ki je iz raševine: raševinasta obleka, srajca ● ekspr. govoril je trd, kmečko raševinast jezik grob, nekultiviran
  9.      ševnat  -a -o prid. (á) raševinast: doma so moški nosili raševnate hlače
  10.      ševnik  -a m (á) star. obleka iz raševine: menihi v dolgih raševnikih
  11.      rašílo  -a s (í) star. greblja, grebljica: z rašilom čistiti pepel iz peči
  12.      šiti  -im nedov. (á ā) star. drezati, grebsti: rašil je po žerjavici in kmalu je zagorelo
  13.      špa  -e ž () orodje z drobnimi zobci po površini za obdelovanje nekovinskih predmetov: z rašpo zgladiti ostre robove; pile in rašpe / čevljarska, lesna rašpa; ploščata, polokrogla rašpa
  14.      špati  -am nedov. () z rašpo obdelovati nekovinske predmete: rašpati les, usnje
  15.      špla  in šplja -e ž () 1. rašpa: odžagane robove deske je zgladil z rašplo 2. etn. hiter ljudski ples z raznožnimi poskoki na mestu: plesati rašplo
  16.      šplati  -am in špljati -am nedov. () rašpati: rašplati konju kopito; pren., ekspr. veter je vso noč rašplal po slamnati strehi
  17.      ratáj  -a m () zastar. orač: rataj je spet začel orati
  18.      ratár  -ja m (á) zastar. orač: ratar je stopal za plugom / vsakdanje življenje slovenskega ratarja kmeta
  19.      tatà  medm. (-) posnema glas bobna, trobente: četa je korakala po taktu: ratata, ratata / ratata, se je spet oglasila strojnica
  20.      tati  -am dov. () nižje pog. 1. postati: ratati lačen; ratalo mu je dolgčas / zaradi njegovega vprašanja je ratala rdeča je zardela 2. nastati, razviti se: ni vedel, kaj bo ratalo iz tega 3. posrečiti se, uspeti: to nama bo gotovo ratalo
  21.      teški  -a -o prid. () nanašajoč se na Rateče: rateški prebivalci ♦ lit. rateški rokopis in Rateški rokopis več zapisov molitvenih obrazcev v slovenskem jeziku iz druge polovice 14. stoletja
  22.      ratificírati  -am dov. in nedov. () jur. potrditi, priznati: ratificirati mirovno pogodbo; skupščina je ratificirala mednarodni sporazum o zaščiti manjšin ratificíran -a -o: pogodba je ratificirana
  23.      ratifikácija  -e ž (á) glagolnik od ratificirati: ratifikacija pogodbe, sporazuma; besedilo je bilo predloženo v ratifikacijo vsem vladam držav; akt o ratifikaciji
  24.      ratifikacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na ratifikacijo: ratifikacijski postopek / ratifikacijske listine
  25.      ratiné  -ja m (ẹ̑) tekst. rahlo, debelo blago, kosmateno na licu: obleka iz ratineja

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA