Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (47.090-47.114)


  1.      stároklásičen  -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na stare Grke in Rimljane; klasičen: staroklasična književnost / staroklasični jezik stara grščina ali latinščina ♪
  2.      starokopítnež  -a m (ȋ) ekspr. starokopiten človek: pretiran, velik starokopitnež / v teh stvareh je starokopitnež; glede jezika so ga imeli za starokopitneža ♪
  3.      starokopítnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost starokopitnega človeka: pretirana starokopitnost je neprijetna; zaradi starokopitnosti se ne zna prilagajati / jezikovna starokopitnost ♪
  4.      staroléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. silvestrski: staroletna noč ● ekspr. košat, staroleten hrast star ♪
  5.      staromódnost  -i ž (ọ́) ekspr. nemodernost, nesodobnost: staromodnost oblačenja / očitala jim je staromodnost in nerazgledanost ♪
  6.      staroobrédnik  -a m (ẹ̑) pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od pravoslavne cerkve ♪
  7.      stárorímski  -a -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na stare Rimljane ali stari Rim: starorimska hiša / starorimska kultura; starorimsko slovstvo ♪
  8.      starosélec  -lca m (ẹ̑) knjiž. prvotni prebivalec: staroselci so se umaknili v gorske predele; balkanski staroselci; raziskovati kulturo staroselcev; staroselci in priseljenci ♪
  9.      starosélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na staroselce: staroselski običaji; staroselska kultura / staroselsko prebivalstvo ♪
  10.      stároslovánski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Slovane pred preselitvijo iz pradomovine: staroslovanska naselbina / staroslovanski bogovi / staroslovanska gostoljubnost ♦ arheol. staroslovansko gradišče ♪
  11.      stároslovénščina  -e ž (ȃ-ẹ́) zastar. stara cerkvena slovanščina ♪
  12.      stárosŕbski  -a -o prid. (ȃ-ȓ) nanašajoč se na Srbijo do razpada države carja Dušana: starosrbski denar / starosrbsko ozemlje ♪
  13.      stárost  stil. staróst -i ž (á; ọ̑) 1. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti: bati se starosti; vsi so mislili, da ne bo dočakal starosti; pripravljati se na starost; mirna, nadležna starost; visoka, ekspr. siva starost; bolezni starosti; strah pred starostjo ∙ starost ni radost starost za človeka ni prijetna; starost ne pride sama pogosto jo spremljajo težave // ta doba pri posameznem človeku: starost je preživela pri sestri na deželi; dogodki iz očetove starosti; ima lepo, prijetno starost / na starost, star. pod starost je beračil; v starosti se je ukvarjal s fotografiranjem // kar je značilno za to dobo: pri njej je starost nastopila prezgodaj; pravijo, da malo ljudi umre od starosti; boriti se proti prihajajoči starosti 2. čas, pretekel od rojstva koga ali nastanka česa: določiti, ugotoviti starost drevesa, rokopisa; v prošnji je moral navesti starost in izobrazbo; razvrstiti po starosti; povprečna starost prebivalstva; otroka enake, različne starosti; najprimernejša starost za učenje jezikov; moški srednje starosti / za svojo starost je velika; v tej starosti so se dekleta že možila / do starosti osemnajstih let je živel pri starših do osemnajstega leta; poročil se je pri starosti petdeset, petdesetih let ko je bil star petdeset let; otroci v starosti desetih let; v šolo je šel s šestimi leti starosti // velika mera tega časa: od starosti potemnela slika; zaradi starosti ga niso hoteli več zaposliti; doseči častitljivo, visoko starost; ekspr. patriarhalna starost ◊ psih. duševna ali mentalna starost otroka povprečna duševna zmogljivost otroka glede na druge otroke; kronološka starost otroka čas od otrokovega rojstva dalje ♪
  14.      stárosta  -e tudi -a m (á) navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju: umrl je starosta naših zgodovinarjev; zbrali so se pri starosti slovenskih planincev // knjiž. vodja kake skupnosti; starešina: za nasvet so vprašali svojega starosto ♪
  15.      stárosten  stil. starósten -tna -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na starost: a) na njem je opazila prve starostne znake; zdraviti starostne bolezni; starostna onemoglost, oslabelost; koža s starostnimi pegami / pisateljevo starostno delo je doseglo velik uspeh b) vsi njegovi starostni vrstniki so že poročeni / tekmovali so v treh starostnih razredih; prekoračiti predpisano starostno mejo; med njima je velika starostna razlika; učenci različne starostne stopnje starosti ◊ gozd. starostni prirastek ves prirastek lesa do določene starosti drevesa; jur. starostna pokojnina pokojnina, ki jo dobiva zavarovanec iz lastnega zavarovanja po izpolnitvi določene starosti in delovne dobe; starostno zavarovanje zavarovanje za starost; starostno zavarovanje kmetov zavarovanje kmetov, ki niso vključeni v splošno pokojninsko zavarovanje; med. starostni marazem; starostna amnezija; starostna bebavost; soc. starostna distribucija razvrstitev prebivalstva po starosti stárostno stil. staróstno prisl.: starostno se upokojiti; starostno mešana družba; starostno oslabel človek ♪
  16.      stárostnik  tudi staróstnik -a m (á; ọ̑) knjiž. človek v starosti: zdravstveno varstvo starostnikov; domovi za starostnike ♪
  17.      starosvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: starosvetni običaji ∙ knjiž. pisateljeva rojstna hiša je starosvetna zelo stara 2. nemoderen, nesodoben: starosvetna obleka, postelja / njegov oče je starosveten / starosvetni nazori nesodobni, zastareli ♪
  18.      starovérec  -rca m (ẹ̑) pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od pravoslavne cerkve: običaji starovercev // knjiž. pripadnik nespremenjene verske tradicije sploh: staroverci in novoverci ● ekspr. otroci so očeta razglasili za staroverca za nemodernega, nesodobnega človeka ♪
  19.      starovíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) nar. vzhodno postaran, starikav: mož je še mlad, žena pa je že starovična / starovičen obraz ♪
  20.      starovídnost  -i ž (í) starostna daljnovidnost: zaradi starovidnosti mora nositi očala ♪
  21.      starožíten  -tna -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na nekdanje (družbeno) življenje: zanimati se za starožitne običaje / raziskovati življenje starožitnih narodov starih, nekdanjih ∙ knjiž. mesto je ohranilo starožitno podobo starinsko ♪
  22.      starožítnost  -i ž (ȋ) knjiž. 1. nav. mn. predmet, stvar iz nekdanje materialne, družbene in duhovne kulture kakega ljudstva, naroda: proučevati starožitnosti; antične, slovanske starožitnosti ∙ knjiž. kupovati starožitnosti starine 2. daljna preteklost: raziskovati starožitnost; v starožitnosti so ljudje težko živeli ♪
  23.      stárševski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na starše: starševske pravice, skrbi ♦ biol. starševski par moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju; starševska generacija začetna generacija pri križanju ♪
  24.      stárši  -ev m mn., dv. tudi stárša, ed. stil. stárš (á ā) 1. mn. tudi dv. moški in ženska v odnosu do svojega otroka: starši imajo najmlajšega otroka najrajši; žena je ohranila priimek po starših; med vojno je izgubil oba starša; očetovi starši; ostareli, popustljivi starši; otrok brez staršev; pogovor s starši; zanj skrbijo kot pravi starši požrtvovalno / adoptivni starši // (živalski) samec in samica, ki imata mladiča: starša sta ves dan prinašala hrano mladičem; pes ima dobre lastnosti svojih staršev 2. moški in ženske, ki imajo otroka, otroke: starši morajo skrbeti za otroke; na sestanek je prišlo veliko staršev; predavanje za starše 3. v zvezi stari starši starši očeta ali matere: njegovi stari starši so že umrli; obiskovati stare starše 4. biol. moški in ženski osebek začetne generacije pri križanju: vzgojiti križance s pozitivnimi lastnostmi staršev ● žarg. biti dober starš mati, oče; krušni starši očim in mačeha; rednika, hranitelja; prvi starši po bibliji Adam in Eva ♪
  25.      stárt  in štárt -a m (ȃ) 1. šport. začetek plavanja, teka, vožnje (na tekmovanju): vaditi start; plavalka se že pripravlja na start; že pri startu je padel; dober, hiter start; start dirkača; dati znak za start / leteči start iz gibanja; mirujoči start iz mirujočega položaja; nizki start iz pokleka na eni nogi; visoki start iz stoječega položaja // natančno označen začetek tekmovalne proge: označiti start; pognati se s starta; poklicati tekmovalce na start; cilj in start 2. publ. začetek nastopanja, tekmovanja: košarkarska ekipa je na startu imela uspehe; dober start naših tekmovalcev na olimpijskih igrah // začetek kake dejavnosti sploh: omogočiti start izkoriščanja, raziskovanja rudnih bogastev / neugoden start za nov način poslovanja; uspešen start v izvozu / zadovoljiv start industrije v novem letu 3. žarg. odhod: start bo zgodaj zjutraj / potniki se morajo pred startom letala pripeti vzletom ● publ. odkritje pomeni start v novo obdobje začetek novega obdobja; publ. omogočiti mladini enak start v življenje enake začetne možnosti za življenje; publ. spremeniti cene na startu turistične sezone na začetku ◊ avt. hladni start hladni zagon ♪

   46.965 46.990 47.015 47.040 47.065 47.090 47.115 47.140 47.165 47.190  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA