Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (46.765-46.789)


  1.      spremíti  in sprémiti -im, tudi sprémiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ̄) iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremiti koga do vrat, iz hiše; spremil jo je na postajo ∙ ekspr. spremil jo je z občudujočim pogledom občudujoče je pogledal za njo; vznes. včeraj smo ga spremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom ♪
  2.      sprémljati  -am nedov. (ẹ́) 1. hoditi, iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva: spremljati otroka do šole; spremljati znanca na postajo; spremljati koga v kino; krajši čas spremljati / vsako leto jo spremlja na počitnice / detektivi so ga ves čas spremljali zasledovali 2. delati, da se kaj pojavlja, poteka istočasno s čim drugim, navadno kot dopolnilo tega: gledalci so spremljali ples z enakomernim ploskanjem / pesem so spremljali vriski // pojavljati se, potekati istočasno s čim drugim, navadno kot posledica tega: ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj; hiter telesni razvoj mladostnika spremlja slabokrvnost 3. navadno z igranjem na instrument dopolnjevati petje, igranje koga: pela je, on pa jo je spremljal na klavirju; spremljati se s kitaro 4. z gledanjem, poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: spremljati film, predavanje, razlago / z zanimanjem je spremljal njun pogovor poslušal; tekmo je spremljal po televiziji gledal // sproti se seznanjati s čim: spremljati politično dogajanje; spremljati razvoj znanosti ● ekspr. vso pot ga je spremljala ta misel je premišljeval o tem; ekspr. nesreča ga spremlja vse življenje vse življenje je nesrečen; ekspr. smola ga spremlja vse se mu ponesreči; ekspr. dolgo jo je spremljal z očmi je gledal za njo spremljáje: spremljaje ga do vrat, mu je nekaj šepetal; pripovedovala je o nesreči, spremljaje svojo pripoved z vzdihi spremljajóč -a -e: spremljajoči jezdeci; razvoj industrije z vsemi spremljajočimi pojavi sprémljan -a -o: predavanje bo spremljano z diapozitivi ♪
  3.      spremljáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od spremljati: peti ob spremljavi kitare; klavirska spremljava / knjiž.: imeti spremljavo vojnih ladij spremstvo; spremljava govorjenja s kretnjami spremljanje 2. kar kaj spremlja: poslušati spremljavo; glasbena, zvočna spremljava / knjiž. to je pogosta spremljava hitrega industrijskega razvoja / star. razorožiti oboroženo spremljavo oboroženo spremstvo ♪
  4.      spremljeválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga spremlja: posloviti se od spremljevalca; pozdravil je znanko in njenega spremljevalca / spremljevalec v rešilnem avtomobilu; uradni spremljevalec / orkester je bil dober spremljevalec njenega petja; pren. slabokrvnost in drugi spremljevalci telesnega razvoja // kdor se sproti seznanja s čim: spremljevalci političnega dogajanja ♪
  5.      spremljeválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od spremljevalec: pozdravil je prijatelja in njegovo spremljevalko / pel je, njegova spremljevalka pa je igrala na klavir / bila je redna spremljevalka političnega dogajanja ♪
  6.      sprémstvo  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od spremiti: ponuditi komu svoje spremstvo / odpotoval je v spremstvu svoje prijateljice / odpluti v spremstvu dveh vojnih ladij 2. skupina ljudi, ki koga spremlja, zlasti zaradi varstva: izbrati si spremstvo; na pot je odšel sam, brez spremstva; stopal je sredi spremstva / oboroženo, vojaško spremstvo; osebno spremstvo ki skrbi za visokega državnika na njegovem potovanju ♪
  7.      sprenevéda  -e ž (ẹ̑) knjiž. kar kaže sprenevedanje: njegov obraz je spreneveda ♪
  8.      sprenevédast  -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedasta ženska; je domišljava in sprenevedasta / govoriti s sprenevedastim glasom sprenevédasto prisl.: sprenevedasto se začuditi ♪
  9.      sprenevédati se  -am se nedov. (ẹ́) delati se nepoučenega, neobveščenega: ta človek se rad spreneveda; nikar se ne sprenevedaj, da ga ne poznaš, saj si bil zraven / pri njih je vse preprosto in naravno, da se ni treba nič sprenevedati pretvarjati sprenevedajóč se -a -e: sprenevedajoč se je rekel, da ga ne pozna; prisl.: sprenevedajoče pogledati ♪
  10.      sprenevédav  -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedav človek; biti sprenevedav / motijo ga ti sprenevedavi obrazi ● ekspr. sprenevedava moda nenavadna, spremenljiva; ekspr. sprenevedavo vreme zelo spremenljivo sprenevédavo prisl.: sprenevedavo odgovoriti ♪
  11.      Spréngerjev  -a -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri ♪
  12.      spreobrníti  in spreobŕniti -em tudi izpreobrníti in izpreobŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. povzročiti, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši: mati ga je želela spreobrniti; takega delomrzneža ni mogoče spreobrniti; na silo se ne bo spreobrnil / ljubezen ga je popolnoma spreobrnila ∙ star. z lepo besedo ga je skušal spreobrniti od tega dejanja odvrniti; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti ♦ rel. grešnik se spreobrne 2. rel. povzročiti, da kdo sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: spreobrniti nevernika / spreobrniti h katoliški veri; spreobrniti se v kristjana 3. star. spremeniti: naj se še tako trudi, sveta ne more spreobrniti; vreme se bo spreobrnilo / v čarovnikovih rokah se je kamenje spreobrnilo v bisere / jeza se mu je spreobrnila v žalost spreobŕnjen tudi izpreobŕnjen -a -o: spreobrnjen grešnik; skoraj vsa dežela je bila spreobrnjena ♪
  13.      spreobrnjênje  tudi izpreobrnjênje -a s (é) glagolnik od spreobrniti: fantovo spreobrnjenje ga je razveselilo; spreobrnjenje ljudomrzneža v človekoljuba / spreobrnjenje grešnikov / versko spreobrnjenje ♪
  14.      spreplèt  -éta m (ȅ ẹ́) preplet: spreplet korenin / v delu je opaziti spreplet različnih prvin / prikazati življenje v sprepletu vseh podrobnosti ♪
  15.      sprepletênost  -i ž (é) prepletenost: sprepletenost niti / slikati življenje v njegovi raznoličnosti in sprepletenosti ♪
  16.      spreprêsti  -prêdem in spreprésti -prédem dov., stil. spreprèl spreplêla in sprepréla (é; ẹ́) redko prepresti: sprepresti voz s trakovi / sprepresti roman z ljudsko motiviko ♪
  17.      spreprôstiti  -im dov. (ō ȏ) knjiž. narediti kaj (bolj) preprosto: pisatelj je v poznejših delih spreprostil izraz ♪
  18.      spréšati  -am dov. (ẹ́) pog. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stisniti: sprešati grozdje // z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: sprešati kose kovine ● pog., ekspr. v avtobusu bi ga skoraj sprešali so ga v gneči zelo stiskali spréšan -a -o: grozdje je že sprešano; prim. izprešati ♪
  19.      spréten  -tna -o prid., sprétnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. sposoben opraviti delo, nalogo z lahkoto, brez spodrsljajev: natančen in spreten delavec; za to delo je spreten; sprva je bil še neroden, sčasoma pa je postal spretnejši / spretni prsti; imeti spretno roko / spretni gibi, zamahi 2. sposoben z iznajdljivostjo, premišljenostjo doseči kaj: spreten diplomat, organizator sprétno prisl.: spretno delati, govoriti ♪
  20.      spréti 1 -èm dov., spŕl (ẹ́ ȅ) povzročiti, da se medsebojno izrazi nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: že sta se pobotala, pa so ju spet sprli; spreti prijatelje; spreti koga s sosedom spréti se 1. medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prijatelja sta se sprla; spreti se zaradi dediščine; spreti se s sosedom 2. ekspr., v zvezi s s, z storiti kaj v nasprotju s tem, kar izraža dopolnilo: spreti se s predpisi, zakoni / spreti se s pametjo ∙ ekspr. spreti se z (belim) kruhom zavrniti donosen položaj, službo spŕt -a -o: sprti sosedje; to sklepanje je sprto z logiko ♪
  21.      spréti 2 -èm dov., spŕl (ẹ́ ȅ) tisk. povečati ali zmanjšati presledke med besedami, vrsticami zaradi prilagoditve dolžini ali višini formata stavka ♪
  22.      sprétnež  -a m (ẹ̑) ekspr. spreten človek: fant je v tem pravi spretnež ♪
  23.      spretnjáštvo  -a s (ȃ) knjiž. spretno, iznajdljivo ravnanje: uveljaviti se s svojim spretnjaštvom ♪
  24.      sprétnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost spretnega človeka: občudovati delavčevo spretnost; spretnost pri delu / za to delo je potrebna velika ročna spretnost; spretnost v vezenju / spretnost pri občevanju z ljudmi / vsako delo opravi z veliko spretnostjo zelo spretno // dejavnost, ki zahteva tako lastnost: prekosil ga je v marsikateri spretnosti / pletenje, kvačkanje in druge ročne spretnosti ♪
  25.      sprétnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na spretnost: spretnostne zahteve / spretnostna igra; spretnostne naloge, vaje ♦ šport. spretnostna vožnja vožnja s kolesom, motornim vozilom, ki zaradi umetnih ovir zahteva veliko spretnosti ♪

   46.640 46.665 46.690 46.715 46.740 46.765 46.790 46.815 46.840 46.865  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA