Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (46.365-46.389)


  1.      spáka  -e ž (ā) 1. spačene, nenaravne poteze obraza: kaj pomeni ta spaka / delati spake / prijazen nasmeh se je umaknil strašni spaki; ustnice je potegnil v režečo spako; spaka začudenja na obrazu izraz // ekspr. spačen, nenaraven obraz: pogled na njegovo spako se ji upira 2. spačena, nenaravna prikazen: od vseh strani so se ji režale spake; zagledal je čudne spake; režiser je spremenil ljudi v odurne spake; iz lesa izrezljana spaka / ekspr. s tako spako ni mogoče živeti / kot psovka: poberi se, spaka; ti spaka ti; spaka peklenska 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa sobesedilo: ta spaka hoče vse vedeti; staro hišo so porušili in sezidali tole spako; to ni avtomobil, to je spaka 4. redko spaček: roditi spako; tele je bilo spaka z dvema glavama 5. nav. ekspr. izmaličena, spačena podoba česa: slovensko ime so spremenili v grdo spako; jezikovne, slogovne spake / človeška plemenitost se je spremenila v spako / duševna, moralna spaka ● otroci so mu kazali spake so se mu spakovali; redko natakniti si spako na obraz masko, krinko; ekspr. masker mu je tako spremenil spako, da ga ni nihče spoznal obraz; star. žejen je kot spaka zelo ♪
  2.      spakaríja  -e ž (ȋ) slabš. spačeno, nenaravno dejanje, vedenje: to so same laži in spakarije / taka spakarija ni za kmečkega človeka nenaravnost, izumetničenost ♪
  3.      spákast  -a -o prid. (ā) ekspr. podoben spaki: spakast obraz / vse stvari so bile čudne, spakaste / kot psovka izgini, spaka spakasta ♪
  4.      spákec  -kca m (ȃ) ekspr. manjšalnica od spak: pravljice o spakcu ♪
  5.      spákica  -e ž (ā) ekspr. manjšalnica od spaka: to dekle je prava spakica ♪
  6.      spakljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) spakuje: spakljiv otrok; ta človek je preveč spakljiv in nenaraven / govoriti s spakljivim glasom / spakljiv smeh; spakljivo vedenje spakljívo prisl.: spakljivo se nasmehniti; spakljivo našobljene ustnice ♪
  7.      spakljívka  -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki se (rada) spakuje: naletel je na pravo spakljivko ♪
  8.      spakoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) ekspr. kdor se (rad) spakuje: on je velik spakovalec ● ekspr., redko mikalo ga je gledališče in življenje spakovalcev igralcev, komedijantov ♪
  9.      spakovánje  -a s (ȃ) glagolnik od spakovati se: spakovanje za učiteljevim hrbtom / govoriti naravno, brez spakovanja; spakovanje in sprenevedanje ♪
  10.      spakováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: obrnil se je proti sošolcem in se spakoval; spakoval se je tako, da je dvigal desno stran ust // z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: učenci se mu spakujejo; spakovati se komu za hrbtom / ekspr. to si pa res dobro naredil, se je spakoval je zaničljivo govoril 2. ekspr. nenaravno, izumetničeno se vesti, govoriti, se oblačiti: vedi se dostojno, nikar se ne spakuj / spakovati se po nemško, v narečju; spakovati se po modi ● zastar. spakovati obraz pačiti; zastar. vsi so se spakovali nad njim zgražali spakováje se: spakovaje se je šel mimo spakujóč se -a -e: spakujoči se klovn ♪
  11.      spálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za spanje: spalni in bivalni prostori hiše / spalni vagon vagon z oddelki, v katerih sta ležišči, omarici za obleko in umivalnik; spalna čepica čepica za čas (nočnega) spanja; spalna halja jutranja halja; spalna srajca oblačilo za spanje, ki pokriva večji del telesa; spalna vreča priprava v obliki vreče za spanje zlasti na prostem ♦ med. spalna bolezen tropska bolezen s spanju podobnim stanjem, vročino in splošnim hiranjem, katere povzročitelja prenaša muha cece; urb. spalno naselje naselje, katerega prebivalci so večinoma zaposleni zunaj kraja bivanja ♪
  12.      spalíti  in spáliti -im, in spáliti -im dov. (ȋ á; á) star. sežgati: spaliti pisma / ob ognju si je spalil roke ožgal spáljen -a -o: od sonca spaljen obraz ♪
  13.      spálničen  -čna -o (ȃ) pridevnik od spalnica: spalnična vrata ♪
  14.      spálnik  -a m (ȃ) spalni vagon: voziti se v spalniku; vlak s spalniki; spalniki in ležalniki / za danes so vsi spalniki proti Beogradu razprodani ♪
  15.      spánček  -čka m (á) ekspr. (krajši) spanec: privoščiti si popoldanski spanček ♪
  16.      spánec  -nca m (á) stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanec jo je okrepil; curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; predramiti se iz nemirnega spanca; boriti se s spancem; globok, rahel, trden spanec; ekspr. sladek spanec; spanec brez sanj spanje / imeti dober spanec ∙ knjiž. spanec mu lega na oči postaja zaspan; ekspr. spanec se me loteva, me lovi postajam zaspan; ekspr. pometi si spanec z oči s potegovanjem prstov po očeh odpraviti zaspanost; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed ♪
  17.      spanjáč  -a m (á) nar. vzhodno kdor spi z drugim na istem ležišču: njegov spanjač je bil brat / mladi sosed je dekletov spanjač ♪
  18.      spánje  -a s (á) 1. stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanje ga je okrepilo; zbudili so ga iz globokega, ekspr. sladkega spanja; ekspr. pogrezniti se, potoniti, utoniti v spanje zaspati; nemirno, rahlo, trdno spanje; nočno, popoldansko spanje; spanje brez sanj; noči brez spanja; prostor za spanje; potreba po spanju; meja med budnostjo in spanjem / govoriti, jokati v spanju / imeti dobro, mirno, slabo spanje / hipnotično spanje / šalj., kot vljudnostna fraza sedite, da nam ne odnesete spanja; pren. gozd se je prebudil iz spanja ∙ ekspr. ropot ga je vrgel iz spanja zaradi ropota se je prebudil; ekspr. čas je, da se zbudite iz spanja da nehate biti nedejavni, nedelavni; knjiž., ekspr. spati nevzdramno, smrtno, večno spanje biti mrtev; ekspr. spati spanje pravičnega mirno, trdno spati ♦ med. letargično spanje 2. zool., v zvezi zimsko spanje dolgotrajno spanju podobno stanje nekaterih toplokrvnih živali pozimi, v katerem je presnavljanje zelo zmanjšano: zimsko spanje medveda, polha / spati zimsko spanje; pren. narava se je že zbudila iz zimskega spanja ♪
  19.      spánjščica  -e ž (ā) nar. travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti; pomladanski svišč: spanjščice že cvetijo ♪
  20.      sparína  -e ž (í) 1. knjiž. izhlapina, izparina: kisla sparina iz posode / sparine od znojnih teles; duh po sparinah 2. nar. soparica: sparina poletnega dne / spravljati seno v hudi sparini / vrh gore, ovit v sparino ♪
  21.      spáring  neskl. pril. (ȃ) šport., v zvezi sparing partner nasprotni igralec pri vajah v boksu: sparing partner boksarskega prvaka / moštvo bo dober sparing partner naših košarkarjev ♪
  22.      spáriti  -im dov. (á ȃ) 1. redko zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir 2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo spáriti se 1. postati neužiten, slab zaradi stanja na toplem, v vročini: pivo se je sparilo; na soncu se pokošena trava hitro spari 2. ekspr. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: na takem soncu se boš sparil; v tem prostoru se bo toliko ljudi sparilo spárjen -a -o: sparjena trava; ne pij sparjene vode ∙ v sobi je sparjen zrak zatohel ♪
  23.      spáriti  -im in sparíti -ím dov., spáril (á ȃ; ȋ í) 1. spolno združiti živali, navadno za pleme: spariti kobilo z dobrim žrebcem 2. narediti, da kaj sestavlja par: spariti (dva) vola za vprego / čevlje je sparil in pospravil 3. nar. prevarati, ukaniti: hotel jih je spariti; lepo, pošteno ga je sparil spáriti se, in sparíti se 1. pri živalih spolno se združiti: samec in samica se sparita; psica se ni sparila ♦ čeb. matica se spari 2. vulg. imeti spolne odnose: z vsako žensko bi se sparil spárjen -a -o in sparjèn -êna -o: mlada konja sta dobro sparjena; plesalci so bili hitro sparjeni; sparjena žival ♪
  24.      spartakíst  -a m (ȋ) spartakovec: program spartakistov ♪
  25.      spártakovec  -vca m (ȃ) med prvo svetovno vojno pristaš levega revolucionarnega krila nemške socialnodemokratske stranke: upor spartakovcev ♪

   46.240 46.265 46.290 46.315 46.340 46.365 46.390 46.415 46.440 46.465  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA