Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (45.965-45.989)


  1.      sóciolingvístika  -e ž (ọ̑-í) jezikoslovje, ki proučuje razmerje med jezikom in družbo: razvoj sociolingvistike // jezikoslovje, ki proučuje razmerje med družbeno in jezikovno razčlenjenostjo jezika ♪
  2.      sociológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za sociologijo, družboslovec: sociologi raziskujejo ta pojav; posvetovanje sociologov / industrijski sociolog / diplomirani sociolog / pog. sestanek sociologov prvega letnika slušateljev sociologije ♪
  3.      sociologíja  -e ž (ȋ) znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja, družboslovje: ta problem spada v sociologijo; metode, predmet sociologije; inštitut za sociologijo / marksistična, meščanska sociologija / predavati sociologijo; izpit iz sociologije / industrijska sociologija ki proučuje sociološko problematiko v industriji; obča sociologija; pedagoška sociologija ki proučuje uporabo socioloških izsledkov pri vzgoji in izobraževanju; sociologija dela, družine, religije ♪
  4.      sociologístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sociologizem: sociologistične težnje v literarnozgodovinski razdelitvi / sociologistično pojmovanje človekove osebnosti ♪
  5.      sociologízem  -zma m (ȋ) filoz. proučevanje in razlaganje pojavov kulturnega, duhovnega področja z metodami in zakonitostmi sociologije: sociologizem v literarni kritiki; psihologizem in sociologizem / zaiti v sociologizem ♪
  6.      sociolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na družbo, družben: odkrivati sociološke zakonitosti razvoja / psihološki in sociološki vidiki izobraževanja // nanašajoč se na sociologe ali sociologijo, družbosloven: sociološke metode / sociološka revija; sociološko društvo sociolóško prisl.: analizirati pojav sociološko; sociološko usmerjen literarni kritik ♪
  7.      sociométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sociometrijo: sociometrične metode / sociometrične raziskave ♪
  8.      sociometríja  -e ž (ȋ) soc. metoda za količinsko ugotavljanje odnosov med osebami v majhnih skupinah: uporabljati sociometrijo // veda o takih odnosih: odnos med sociometrijo in psihologijo ♪
  9.      socvétje  -a s (ẹ̑) bot. skupek cvetov z ovršnimi listi na steblu: oblike socvetij; rastlina z belimi cveti v socvetju / čašasto, grozdasto, latasto socvetje ♪
  10.      sočásen  -sna -o prid. (á) 1. ki se pojavi, poteka ob istem času: sočasni pojavi; gibi so bili sočasni in skladni; sočasno zvenenje strun / stroj za sočasni tisk na obeh straneh 2. ki glede na koga živi, obstaja v istem času, obdobju; sodoben: popisal je nekdanje in sočasne prebivalce mesta sočásno prisl.: sočasno obstajati ∙ publ. sočasno je spoznaval še druge zvrsti umetnosti obenem, hkrati ♪
  11.      sočásnik  -a m (ȃ) knjiž. sodobnik: romantični pesniki so bili sočasnikom nerazumljivi ♪
  12.      sóčen  -čna -o prid., sóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki vsebuje veliko soka, tekočine: sočni listi, sadeži; sočna trava; češnje so sočne / sočna pečenka / na tej njivi je sočna prst prst, polna vlage, hranilnih snovi ♦ vrtn. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo; mesnat 2. ekspr. slikovit, bogat: pisateljev jezik je sočen; sočne primerjave 3. ekspr. slikovit, sproščen in nekoliko robat: sočen humor; sočni vzdevki ● ekspr. njegov glas je bil prijeten in sočen poln, lepo zveneč; ekspr. sočne barve izrazite, žive; ekspr. sočne kletve nespodobne, nedostojne; ekspr. dekle ima sočne ustnice napete in rdeče; redko drevje je že sočno muževno sóčno prisl.: sočno preklinjati, pripovedovati; sočno zelena trava ♪
  13.      sočíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sočivje: sočivne konzerve / sočivne rastline ∙ zastar. sočivni vrt zelenjavni vrt ♪
  14.      sočívje  -a s (ȋ) knjiž. kulturne rastline s stroki ali njihovi užitni stroki, seme: gojiti sočivje; fižol, grah in drugo sočivje / natrgati košarico sočivja; zrelo sočivje / jesti govedino s sočivjem ∙ zastar. sok iz paradižnika in drugega sočivja zelenjave ♪
  15.      sòčlán  -a m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom član česa: opomnili so ga zaradi nepravilnega odnosa do sočlanov organizacije ♪
  16.      sòčlôvek  -éka m ed. in dv. (ȍ-ó ȍ-ẹ́) človek v razmerju do drugega človeka: pomagati sočloveku v stiski; vzgajati pravilen odnos do sočloveka; prim. soljudje ♪
  17.      sóčnat  -a -o prid. (ọ̑) star. sočen: sočnate breskve / sočnati izrazi / sočnate ustnice ♪
  18.      sóčnica  -e ž (ọ̑) nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: gojiti sočnice; kakteje, netresk in druge sočnice ♪
  19.      sočústvo  -a s (ȗ) zastar. sočutje: izrazi ljubezni in sočustva ♪
  20.      sočustvováti  -újem nedov. (á ȗ) čutiti, izražati sočutje: sočustvovati z ljudmi v taborišču / sočustvovati s tujo bolečino / v osmrtnicah zahvaljujemo se vsem, ki so ob smrti naše mame sočustvovali z nami sočustvujóč -a -e: sočustvujoči reševalci ponesrečencev ♪
  21.      sočúten  -tna -o prid. (ū) ki čuti, ima sočutje: sočuten človek // ki vsebuje, izraža sočutje: sočuten pogled; izreči nekaj sočutnih besed sočútno prisl.: sočutno ga je poslušal; sam.: um. sočutna kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju; pieta ♪
  22.      sočútje  -a s (ȗ) čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: sočutje ga obhaja; ekspr. sočutje se je zganilo v njem; vzbujati sočutje pri kom; iskreno sočutje; sočutje do ranjencev, z ranjenci / od sočutja je zajokala / čutiti, imeti sočutje ♪
  23.      sód 1 -a m, mn. stil. sodóvi (ọ̑) 1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke // vsebina soda: gostje so popili več sodov 2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina ● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori ◊ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože ♪
  24.      sód  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) deljiv z dve: hiše na desni strani ceste imajo sode številke; lih in sod / soda mesta v vrsti vsako drugo mesto ♦ mat. soda funkcija funkcija, ki ne spremeni vrednosti, če se spremeni predznak neodvisne spremenljivke; sodo število naravno število, deljivo z dve ♪
  25.      sóda  -e ž (ọ̑) 1. kristalna ali prašnata snov, ki se uporablja za mehčanje vode, kot čistilno sredstvo: steklenice je pomival z vodo, ki ji je dodal sodo; pridobivati sodo iz kuhinjske soli / pralna soda // poljud., navadno v zvezi soda bikarbona jedilna soda, natrijev bikarbonat: vsul je sodo bikarbono v kozarec z vodo in izpil 2. šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom: piti gin, viski s sodo / zastar. soda voda ◊ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa; kem. soda natrijev karbonat; kalcinirana soda; kavstična soda natrijev hidroksid ♪

   45.840 45.865 45.890 45.915 45.940 45.965 45.990 46.015 46.040 46.065  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA