Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (45.140-45.164)



  1.      skaláren  -rna -o prid. () mat., v zvezah: skalarni produkt določeni produkt dveh vektorjev; skalarna količina količina, ki se lahko izrazi z enim samim številom
  2.      skálen 1 -lna -o prid. () nanašajoč se na skala1: skalni previs; skalna polica; skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini ♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestris skálno prisl.: bil je skalno trden, odločen
  3.      skálen 2 -lna -o prid. () nanašajoč se na skala2: skalna razdelitev
  4.      skalítev 2 -tve ž () glagolnik od skaliti2: trata se kosi kmalu po skalitvi
  5.      skalíti 1 -ím dov., skálil ( í) 1. narediti kaj kalno, motno: race skalijo vodo / ekspr. žalost ji je skalila oči; pren. strah mu je skalil razsodnost 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten dogodek, skrb skali veselje; skaliti komu srečo, mirno življenje / slabo vreme jim ni skalilo dobre volje / nesporazumi skalijo prijateljstvo; medsebojni odnosi so se skalili / razgrajači so skalili (nočni) mir skalíti se izgubiti bistrost, čistost: kis, vino, voda se skali / bolniku so se skalile oči skaljèn -êna -o: skaljen studenec; njen mir je bil skaljen
  6.      skalíti 3 -ím dov., skálil ( í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: skaliti kovino skalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: slovensko partizanstvo se je skalilo v bojih / trdo življenje mu je skalilo značaj
  7.      skálje  -a s () 1. star. skalovje: sivo skalje je bilo razklano 2. nar. prekmursko trske: zanetiti ogenj s skaljem
  8.      skálnat  -a -o prid. () 1. poln skal: skalnat svet; skalnata plaža; pobočje je skalnato // ki je iz skal: skalnat most; narediti skalnato ogrado 2. ekspr. odločen, nepopustljiv: ima skalnat značaj; njegova skalnata volja / skalnate poteze na obrazu
  9.      skálnica  -e ž () knjiž. voda, ki priteka izpod skale: piti skalnico ◊ anat. zelo trd del senčne kosti, v katerem sta srednje in notranje uho
  10.      skálnik  -a m () knjiž., redko skalnjak: v skalniku ima izbrane planinske cvetlice
  11.      skalnják  tudi skálnjak -a m (á; ) smotrno razporejen nasad rastlin med skalami, kamenjem za študijske namene ali za okras: na vrtu imajo skalnjak in cvetličnjak; urediti skalnjak
  12.      skalóvje  -a s (ọ̑) več skal, skale: izpod skalovja je žuborel studenec; sivo, visoko skalovje; ta rastlina raste v razpokah skalovja; polica, previs v skalovju / za gradnjo pristanišča so porabili več milijonov ton skalovja
  13.      skálp  -a m () koža z lasmi na človeški glavi: kirurg je odrezal košček skalpa in ga presadil / Indijanec je premaganemu sovražniku vzel skalp // ta koža, odstranjena z glave sovražnika, kot trofeja: ob sedlu so Indijancu viseli skalpi / indijanski skalp
  14.      skalpél  -a m (ẹ̑) nož za operacije: vrez s skalpelom ∙ ekspr. umrl je pod skalpelom med operacijo
  15.      skamnéti  -ím in skamenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati tak kot kamen: snov je skamnela 2. ekspr. postati negiben, tog: skamneti od groze, začudenja; za trenutek je skamnela skamnèl in skamnél in skamenèl in skamenél -éla -o: skamnel obraz; ženske so stale kot skamnele
  16.      skandinavístika  -e ž (í) veda o skandinavskih jezikih in književnostih: razprava iz skandinavistike
  17.      skandinávski  -a -o prid. () nanašajoč se na Skandinavce ali Skandinavijo: skandinavski jeziki / skandinavske dežele / skandinavska križanka križanka, pri kateri so opisi, izraženi v besedah ali slikah, že vključeni v lik križankezool. skandinavski postrušnik
  18.      skápljati  -am nedov. (ā) odstranjevati spolne žleze: skapljati bike, peteline
  19.      skát 1 -a m () nemška igra s kartami za tri osebe: igrati skat
  20.      skatolóški  -a -o prid. (ọ̑) publ. nespodoben, prostaški, zlasti v zvezi s telesnim izločanjem blata, seča: skatološki izrazi v pesmi
  21.      skávt  -a m () v nekaterih deželah član mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: postati skavt; starosta skavtov
  22.      skávtinja  -e ž () v nekaterih deželah članica mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: skavti in skavtinje
  23.      skavtízem  -zma m () v nekaterih deželah organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtizma / gojiti nogomet, plavanje in skavtizem
  24.      skávtski  -a -o prid. () nanašajoč se na skavte ali skavtstvo: skavtski tabor; skavtska organizacija / skavtska pravila / skavtska uniforma
  25.      skávtstvo  -a s () v nekaterih deželah organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtstva

   45.015 45.040 45.065 45.090 45.115 45.140 45.165 45.190 45.215 45.240  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA