Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (44.865-44.889)
- sicèršnji -a -e prid. (ȅ) knjiž. 1. drug, drugačen: o siceršnjih odlikah tega dela ni hotel govoriti; športni in siceršnji tisk mnogo pišeta o tekmovanju 2. običajen, splošen: ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami; čudili so se, saj so poznali njegovo siceršnjo redoljubnost / kljub siceršnjemu hitremu napredku bomo na tem področju še dolgo zaostajali za drugimi sicer ● knjiž. uspešne akcije in siceršnji nastop partizanske vojske so imeli velik odmev sploh ♪
- sicilijánka -e ž (ȃ) šah. sicilijanska otvoritev: igrati sicilijanko ♪
- sicilijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Sicilijance ali Sicilijo: sicilijanske pesmi ♦ šah. sicilijanska otvoritev otvoritev igre, pri kateri črni po določeni potezi belega premakne kmeta pred lovcem na daminem krilu; zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282 ♪
- sičáti -ím nedov. (á í) dajati ostre, nezveneče glasove: v peči sičijo mokra drva / brezoseb. v ušesih mu siči in buči / veter je sičal skozi razpoke sičèč -éča -e: sičeča para ♪
- sidêričen -čna -o prid. (é) knjiž., redko zvezden, astralen: siderični svet ♦ astr. siderični mesec siderski mesec ♪
- sideróza -e ž (ọ̑) med. nabiranje delcev železa, kositra v tkivu, zlasti pljučnem: ugotoviti siderozo / pljučna sideroza ♪
- sidêrski -a -o prid. (ȇ) knjiž., redko zvezden, astralen: siderska svetloba ♦ astr. siderski mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sidersko leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti, da se spet vrne med iste zvezde ♪
- sidríšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se plovilo (za)sidra: iskati primerno sidrišče za jadrnico ♦ navt. uradno določen prostor za sidranje ladij, ki čakajo na dovoljenje za vstop v pristanišče ♪
- sídrn -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sidro: sidrni kraki; sidrna veriga, vrv / sidrni vitel ◊ grad. sidrni vijak vijak za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov na nosilno podlago ♪
- sídro -a s (ȋ) 1. težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se spusti, vrže na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu: dvigovati, spuščati sidro; veriga sidra / glavno sidro; sidro z dvema krakoma / ladja je spustila, vrgla sidro blizu obale se je zasidrala, usidrala ∙ ekspr. dvigniti sidro oditi ♦ navt. admiralsko sidro s preklopno železno prečko; patentno sidro s premičnimi kraki 2. grad. navadno kovinska naprava za pritrjevanje, povezovanje gradbenih elementov: zasidrati strop s sidri; jekleno sidro ♪
- siéna -e ž (ẹ̑) knjiž. naravni pigment rdeče ali rjave barve: renesančni slikarji so podslikavali s sieno ♦ um. naravna rumenkasto rjav, žgana siena rdečkasto rjav pigment ♪
- siénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Sieno: sienska stolnica / sienski marmor ♦ um. naravna sienska zemlja rumenkasto rjav, žgana sienska zemlja rdečkasto rjav pigment ♪
- siésta -e ž (ẹ̑) v španskem in italijanskem okolju opoldanski počitek: po siesti je prišel k njim; ura za siesto ♪
- sífila -e ž (ȋ) knjiž. sifilis: zdravljenje sifile ♪
- sifilída -e ž (ȋ) knjiž. sifilis: imeti sifilido; zdravljenje sifilide ♪
- sifilítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na sifilis: sifilitični bolnik / sifilitična infekcija; sifilitična razjeda ♪
- sifilítik -a m (í) med. kdor ima sifilis: zdravljenje sifilitikov ♪
- sifón -a m (ọ̑) 1. sodavica: piti vino s sifonom; steklenica sifona 2. teh. s tekočino, navadno z vodo, narejena zapora v odtočni cevi: sifon se je zamašil; sifon pod umivalnikom v kopalnici / talni sifon 3. geogr. z vodo do stropa zalit del rova, kraške jame, smrk: jamarski potapljač se je spustil v sifon ♪
- sifónarica -e ž (ọ̑) 1. pog. sifonska steklenica: polnjenje sifonaric 2. žarg., voj. ročna bomba z ročajem, podobnim ročaju sifonske steklenice: metati sifonarice; sifonarice in paradajzarice ♪
- sifónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sifon: sifonska cevka / sifonska steklenica steklenica za sodavico s cevko v notranjosti in zunanjim dulcem ter ventilom / sifonska naprava ♪
- síga -e ž (í) min. prevleka, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin: na stenah, stropu kraške jame se nabira siga / apnenčeva siga ♪
- sígast -a -o prid. (í) ki je iz sige: sigaste tvorbe v kraških jamah ♪
- sígati -am nedov. (ȋ ȋ) dihati s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla: bolnik je sigal in lovil sapo; nadušljivo sigati / brezoseb. v prsih mu siga ● ekspr. ni res, je sigal sigajoče govoril; ekspr. slamoreznica je sigala dajala siganju podobne glasove sigajóč -a -e: sigajoč šepetati; sigajoče dihanje; prisl.: sigajoče govoriti ♪
- sígla -e ž (ȋ) knjiž., redko kratica, okrajšava: sigle v starih listinah ♦ adm. stenografska sigla samoznak ♪
- sigmatízem -zma m (ȋ) nepravilno izgovarjanje glasov c, z, s, č, ž, š ali zamenjavanje teh glasov: zdraviti sigmatizem ♪
44.740 44.765 44.790 44.815 44.840 44.865 44.890 44.915 44.940 44.965