Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (43.815-43.839)



  1.      rosíka  -e ž (í) bot. mesojeda močvirska rastlina z žlezastimi listi in belimi cveti v socvetjih, Drosera: z rosiko poraščeno barje / okroglolistna rosika
  2.      rosílka  -e [tudi k] ž () vrtn. priprava za razprševanje tekočine po lončnih rastlinah: vlažiti liste fikusa z rosilko
  3.      rosíšče  -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri se iz vlažnega zraka začne izločati voda kot megla ali rosa: ohladitev zraka do rosišča
  4.      rosíti  -ím nedov., rošèn in rosèn ( í) 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj: zunaj rosi / iz megle je rosilo / v osebni rabi dež rosi / preh., ekspr. oblaki rosijo dež; pren., knjiž. zvoki rosijo v srce 2. z rošenjem močiti, vlažiti: pot mu rosi čelo, obraz; solze so ji rosile lica // nekoliko močiti, vlažiti: rositi lončnice s pršilcem; rositi rastlino po listih 3. vznes., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: rositi blagoslov, tolažbo; rositi mir okoli sebe ◊ agr. rositi lan goditi ga na rosni travi rosíti se 1. postajati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: stene, šipe se rosijo / čelo se mu je začelo rositi / nar. rana se rosi / ekspr. oko se mu rosi solziekspr. ko je to poslušala, (se) ji je oko rosilo je jokala 2. knjiž., redko postajati rosen: trava se že rosi rosèč -éča -e: roseči oblaki; roseče oči
  5.      rôsnat  -a -o prid. (ō) redko rosen: rosnata trava / rosnata mladost
  6.      rôsnica  tudi rosníca -e ž (; í) 1. bot., navadno v zvezi navadna rosnica zdravilna rastlina s pernatimi listi in škrlatno rdečimi cveti v grozdih, Fumaria officinalis: čaj iz navadne rosnice 2. zool. rdečkasto rjava žaba, ki ima zelo dolge zadnje noge, Rana dalmatina
  7.      rosomáh  -a m () zool. v severnih polarnih pokrajinah živeča roparska žival s košatim repom in svetlejšo progo vzdolž bokov, Gulo gulo: kožuh rosomaha
  8.      rošênje  -a s (é) glagolnik od rositi: rošenje iz megle / rošenje rastlin
  9.      róški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Rog: roški gozdovi ♦ zgod. roška ofenziva ofenziva italijanskih oboroženih sil na Dolenjskem od 16. julija do 4. novembra 1942, v kateri je sodelovala tudi bela garda
  10.      róštanje  -a s (ọ̑) nar. prežganje: mati je pripravljala roštanje
  11.      róštilj  -a m (ọ̑) žarg. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico; raženj: zakuriti pod roštiljem / plinski roštilj
  12.      rotácija  -e ž (á) 1. knjiž. gibanje okoli osi; vrtenje: os rotacije 2. publ. menjava, zamenjava nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij: rotacija urednikov; uveljavljati sistem rotacije / rotacija delavcev pri tekočem traku menjavaagr. rotacija ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču; kolobar; astr. rotacija Zemlje
  13.      rotacíjski 1 -a -o prid. () nanašajoč se na rotacijo, vrtenje: rotacijska os; rotacijsko gibanje / sejam so predsedovali voditelji delegacij po rotacijskem sistemu ♦ avt. rotacijska luč vrtljiva utripajoča luč na vozilu; geom. rotacijski elipsoid; rotacijski paraboloid; rotacijsko telo telo, ki nastane, če se ploskev zavrti okoli določene osi; strojn. rotacijska črpalka črpalka z vrtečimi se deli; rotacijska peč peč cevaste oblike za redukcijo rud, za sušenje, žganje, ki se med delovanjem vrti
  14.      rotacízem  -zma m () 1. lingv. sprememba nekaterih soglasnikov v glas r: može je po rotacizmu prešlo v more 2. med. govorna motnja, pri kateri je glas r izpuščen, zamenjan z drugim glasom ali izgovorjen nepravilno: rotacizem in jecljanje
  15.      rótaprínt  -a m (ọ̑-) tisk. ofsetni stroj za razmnoževanje odtisov manjših formatov v manjših nakladah: razmnožiti na rotaprintu
  16.      rotárijski  -a -o prid. (á) v nekaterih zahodnih deželah, v zvezi rotarijski klub klub, ki združuje zlasti poslovne ljudi raznih poklicev: milanski rotarijski klub
  17.      rotênje  -a s (é) glagolnik od rotiti: njeno rotenje ga ni ganilo; jok in rotenje / knjiž. zaradi neprestanih rotenj se mu je začela oglašati vest prošenj / z rotenjem obvladati zle duhove
  18.      rotílec  -lca [lc in c] m () po ljudskem verovanju kdor roti: rotilec je iz strahu opustil svoje početje ● knjiž., ekspr. rotilec lastne pogube kdor pripravlja lastno pogubo
  19.      rotílen  -lna -o prid. () po ljudskem verovanju s katerim se roti: rotilne besede / rotilni obrazci zarotitveni obrazci
  20.      rotítev  -tve ž () glagolnik od rotiti: ni maral poslušati njihovih rotitev / rotitev hude ure / mrmrati skrivnostne rotitve zarotitvene obrazce
  21.      rotíti  -ím nedov. ( í) 1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam 2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede, delati določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: rotiti hudo uro ● star. rotiti duhove klicati; zastar. rotiti sovražnike preklinjati, zmerjati rotíti se 1. knjiž. prisegati, zaklinjati se: vsi so se mu rotili, da bodo sodelovali / rotil se je, da o tem nič ne ve / rotil se je na svojo čast, da ne bo prej miroval, dokler ne bo krivec kaznovan / ubil ga bom, se je rotil 2. zastar. jeziti se, hudovati se: rotil se je na gospodarja, nad gospodarjem rotèč -éča -e: roteč opozarjati koga; roteče besede; roteče ljubezensko pismo
  22.      rótor  -ja m (ọ̑) strojn. osnovni del pogonskega ali delovnega stroja, ki se med delovanjem vrti: uravnotežiti rotor; gred, lopate rotorja / turbinski rotor; rotor generatorja
  23.      rótorka  -e ž (ọ̑) žarg., med narodnoosvobodilnim bojem ciklostil: razmnožiti na rotorki
  24.      rótovž  -a m (ọ̑) nekdaj mestna hiša, magistrat: trg pred rotovžem / mariborski rotovž
  25.      ròv  rôva in róva m ( ó, ọ̑) 1. daljši, navadno vodoraven cevast prostor pod zemeljskim površjem: rov se je podsul; kopati, vrtati rov; skriti se v rov; ozek, temen, vlažen rov; poševen rov; dolžina rova / jamski, podzemski rovi // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: odpreti, zapreti rov; glavni, stranski rovi; jaški in rovi so med seboj povezani // tak prostor sploh: v prerezani zeljnati glavi so se videli rovi in iztrebki gosenic; krtovi rovi; žuželčji rovi v drevesnem lubju 2. v zemljo narejena ožja, podolgovata vdolbina za oviro ali obrambo; jarek: streljati iz rovov; strelski rov; rovi in nasipi

   43.690 43.715 43.740 43.765 43.790 43.815 43.840 43.865 43.890 43.915  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA