Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (4.326-4.350)



  1.      forsíranje  -a s () glagolnik od forsirati: umetno forsiranje obrtniške dejavnosti; forsiranje izvoza industrijskega blaga / forsiranje glasu
  2.      forsírati  -am nedov. in dov. () 1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko; nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo; pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem 2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas ◊ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno reko forsíran -a -o: forsirane kulturne izmenjave; forsiran tempo; prisl.: forsirano in togo reševati problem
  3.      fórtran  -a m (ọ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih in naravoslovnih problemov na osnovi matematičnega izražanja: napisati program v fortranu
  4.      fosfatírati  -am nedov. in dov. () teh. s fosfatno prevleko zaščititi železo pred korozijo: fosfatirati vijake fosfatíran -a -o: fosfatirana žica
  5.      fósforast  -a -o prid. (ọ̑) kem., v zvezi fosforasta kislina kislina s trivalentnim fosforjem
  6.      fosforescíranje  -a s () glagolnik od fosforescirati: fosforesciranje trhlega lesa; fosforesciranje snovi / fosforesciranje nočnega neba
  7.      fosforescírati  -am nedov. () 1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: kazalci in številke na uri fosforescirajo; ta snov fosforescira 2. knjiž. svetlikati se: noč je bila temna in morje je fosforesciralo; pren., ekspr. resničnost pošastno fosforescira zaradi notranje gnilobe fosforescirajóč -a -e: fosforescirajoči kazalci ure; globokomorske živali imajo po telesu fosforescirajoče organe
  8.      fosilizírati se  -am se nedov. in dov. () pal. spreminjati se v fosil: rastlinski ali živalski ostanki so se v določenih okoliščinah fosilizirali fosilizíran -a -o: fosilizirano rastlinje
  9.      fótoapat  -a m (ọ̑-) fotografski aparat
  10.      fotogf  -a m () kdor se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: slike je dal izdelati fotografu; amaterski fotograf / grem k fotografu; pren. umetnik ni fotograf
  11.      fotogfičen  -čna -o prid. (á) star. fotografski: fotografičen posnetek; fotografična plošča
  12.      fotografíja  -e ž () 1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika: izdelati, povečati fotografijo; album s pokrajinskimi fotografijami / barvne in črno-bele fotografije / reklamna fotografija; razstava umetniške fotografije / spoznati koga po fotografiji ♦ film. direktor fotografije 2. ed. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih slik: razvoj fotografije; področje barvne fotografije
  13.      fotogfinja  -e ž () ženska, ki se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: bila je risarka in fotografinja
  14.      fotograranje  -a s () glagolnik od fotografirati: vse je pripravljeno za fotografiranje; fotografiranje pri umetni svetlobi / veliko se je ukvarjal s fotografiranjem
  15.      fotograrati  -am dov. in nedov. () prenesti s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: rad je fotografiral pokrajino; jutri te bomo fotografirali; fotografiral jo je barvno; dal se je fotografirati / si se že kdaj fotografiral si bil že kdaj fotografiran; nepreh. on zelo dobro fotografira fotograran -a -o: na sliki je fotografiran cel razred
  16.      fotogfka  -e ž () ženska, ki se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: uveljavila se je kot modna risarka in fotografka
  17.      fotogfski  -a -o prid. () nanašajoč se na fotografiranje ali fotografijo: turisti s fotografskimi aparati; satelit so opremili z zelo občutljivimi fotografskimi kamerami / fotografski papir papir, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo; vstaviti novo fotografsko ploščo / fotografski atelje; fotografska temnica / fotografski posnetek / fotografski postopek / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem / fotografski arhiv fotogfsko prisl.: svoja opažanja je fotografsko dokumentiral
  18.      fotogm  -a m () 1. fot. fotografija, dobljena brez (optične) leče: izdelovati fotograme 2. geod. fotografski posnetek za izdelavo tlorisa ali narisa kakega objekta
  19.      fotogramétričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na fotogrametrijo: fotogrametrične meritve / fotogrametrični instrumenti / fotogrametrična dokumentacija
  20.      fotogrametríja  -e ž () geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: fotogrametrija gozdov / pri geodetskih delih so uporabljali tudi fotogrametrijo // nauk o tem: velja za utemeljitelja fotogrametrije
  21.      fótograra  -e ž (ọ̑-) tisk. fotokemično prenašanje slik na tiskovno ploščo ali valj: znamke so natisnjene v fotogravuri
  22.      fótokámera  -e ž (ọ̑-) pog. fotografski aparat: čakali so ga časnikarji s fotokamerami
  23.      fotokopírati  -am dov. in nedov. () narediti fotokopijo česa: fotokopirati članek
  24.      fótolaboratórij  -a m (ọ̑-ọ́) delavnica, opremljena s pripravami za izdelavo fotografij, diapozitivov: šola ima delavnico za modelarstvo, radioamaterstvo in fotolaboratorij; delati poskuse v fotolaboratoriju
  25.      fótolitografíja  -e ž (ọ̑-) tisk. tehnika ploskega tiska, pri kateri so slike na tiskovno ploščo prenesene fotokemično: znamka je natisnjena v fotolitografiji

   4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA