Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (41.740-41.764)


  1.      priprégati  -am nedov. (ẹ̄) dodatno, zraven vpregati: pripregati močne konje ♪
  2.      pripréti  -prèm dov., pripŕl (ẹ́ ȅ) 1. ne popolnoma zapreti: pripreti vrata / pripreti usta, veke / pripreti dežnik / pripreti knjigo / pripreti gorilnik 2. pri zapiranju stisniti med prilegajoča se dela: pripreti komu nogo, torbo; pripreti koga z vrati; s predalom si pripreti prste 3. jur. začasno odvzeti prostost zaradi kazenskega postopka: pripreti osumljenca; pripreti za en teden ● ekspr. žirija je priprla eno oko ni ravnala strogo, načelno ◊ čeb. pripreti matico za določen čas ji preprečiti ali omejiti zaleganje pripŕt -a -o: priprta vrata ∙ publ. pogajalci so pustili vrata za nadaljevanje pogovorov priprta niso onemogočili nadaljevanja pogovorov; sam.: izpustiti priprte ♪
  3.      pripréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na priprego: priprežni konj / priprežna lokomotiva / ta kraj je stara priprežna postaja ♪
  4.      priprosíti  -prósim dov., pripróšen (ȋ ọ́) z vztrajnimi prošnjami priti do česa: z denarjem, ki ga je priprosil, si je kupil bonbone; priprositi si za vino ♪
  5.      priprôšnja  -e ž (ó) prošnja, da kdo usliši prošnjo, izpolni željo komu: njegova priprošnja bi jih najbrž rešila, toda on je molčal / star. to je naredil na ženino priprošnjo prošnjo ♦ rel. ozdraveti po Marijini priprošnji ♪
  6.      priprošnjík  -a m (í) 1. star. kdor prosi koga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: zahvaliti se neznanemu priprošnjiku / on je bil večkrat moj priprošnjik pri gospodinji 2. rel. kdor je zveličan in prosi Boga, da usliši prošnjo, izpolni željo komu: mučenci bodo njihovi priprošnjiki; ta svetnik je priprošnjik za zdravje ♪
  7.      priprtína  -e ž (í) knjiž., redko reža, špranja (zaradi česa priprtega): skozi vratno priprtino je svetila luč ♪
  8.      pripŕtje  -a s (ȓ) glagolnik od pripreti: priprtje vrat / priprtje osumljenca ♪
  9.      pripústen  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na pripust: pripustno potrdilo za vstop ♦ vet. pripustni list potrdilo o opravljenem pripustu; pripustna knjiga knjiga s podatki o pripustih ♪
  10.      pripustítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pripustiti: pripustitev k izpitu / pripustitev krave ♪
  11.      pripustíti  -ím dov., pripústil (ȋ í) 1. knjiž. spustiti, pustiti: kdo ga je pripustil v sobo / k skledi ni pripustil nobenega drugega psa / pripustiti koga k izpitu dovoliti mu, da ga dela 2. star. dopustiti: pripustil je, da je vino odteklo / mogoče je pa le res, je pripustil oče / da bi se zaradi takih stvari prepirali, ni nikoli pripustil dovolil ● star. pripustiti komu kako delo prepustiti; nar. pripustiti tele (h kravi) spustiti, dati ga h kravi, da sesa ◊ vet. krava, svinja je že pripustila je že dobila mleko v vime v končnem obdobju brejosti; krava pri molži pripusti naredi, povzroči, da doteka mleko iz mlečne žleze v vime; pripustiti samico (k samcu) pripeljati samico k samcu zaradi oploditve pripuščèn -êna -o: ne biti pripuščen k maturi; pripuščena telica ♪
  12.      pripúščati  -am nedov. (ú) 1. knjiž. spuščati, puščati: pripuščati zapornike v umivalnico / redkokoga pripuščajo k izpitu redkokomu ga dovoljujejo delati 2. star. dopuščati: čeprav se ni strinjal z njihovimi dejanji, jih je vendar pripuščal / besedilo pripušča tudi drugačno razlago / ne pripuščam, da bi se zaradi tega prepirala ne dovoljujem ◊ vet. opazil je, da krava že pripušča dobiva mleko v vime v končnem obdobju brejosti ♪
  13.      prirédba  -e ž (ẹ̑) 1. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno ustrezno za kak namen: uporabljati priredbo starega učbenika; radijska priredba novele; priredba po francoskem originalu ♦ muz. znana priredba instrumentalne skladbe za klavir 2. glagolnik od prirediti1: popevka se je uveljavila zaradi dobre priredbe; priredba knjige za tisk / življenjepis v priredbi znanega pisca ● zastar. dobro obiskana priredba prireditev ♪
  14.      priredíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od prireditelj: prirediteljica romana za šolsko rabo / zahvaliti se prirediteljicam tečaja / prirediteljica tekmovanja je bila Smučarska zveza Slovenije ♪
  15.      priredítev  -tve ž (ȋ) 1. javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni: udeležiti se prireditve; odpovedati prireditev; nastopiti na prireditvi; dobrodelna prireditev; družabna prireditev; kulturna, pevska, športna prireditev; obisk prireditve; program prireditve; vstopnice za prireditev; knjižni sejem in druge prireditve 2. glagolnik od prirediti1: prireditev črkopisa; prireditev knjige za otroke; prireditev pravil / prireditev turnirja 3. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno ustrezno za kak namen; priredba: med izvirnimi pesmimi so tudi prireditve ljudskih ♪
  16.      priredíti 1 -ím dov., prirédil (ȋ í) 1. narediti vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirediti besedilo; program bo treba še prirediti; slovnico prirediti za šolo; televizijsko zgodbo je priredil po noveli ♦ muz. skladbo za mešani zbor prirediti za moški zbor // narediti ustrezno za kak namen sploh: prirediti okvir sliki; prirediti kolo za večjo hitrost; prirediti orodje za določeno delo; prirediti si lečo na mikroskopu naravnati 2. narediti kaj za začasno uporabo, navadno ne iz ustreznega materiala: mize so priredili iz starih desk; prirediti oder na prostem / gospodar je dal za gosta prirediti sobo pripraviti, urediti 3. narediti, kar je potrebno, da se kak javni dogodek začne, uresniči: prirediti dirke, izlet, koncert, proslavo, zborovanje; vodstvo galerije bo priredilo razstavo; veleposlanik je priredil sprejem, slavnostno večerjo v čast gostu; šalj. zvečer so mu priredili pod oknom mačji koncert; iron. hči mu je priredila škandal // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dijaki so priredili obisk tovarne; pisatelj bo priredil predavanje tudi pri nas bo predaval; prebivalci so gostu iz Jugoslavije priredili lep sprejem so ga lepo sprejeli 4. mat. narediti, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirediti številu njegov kvadrat prirejèn -êna -o deležnik od prirediti: šahovski turnir je bil prirejen v čast slavnega mojstra; za tako delo prirejene škarje; nova izdaja pesmi je prirejena po prvi izdaji; kosilo, prirejeno za sto gostov; po pravilih prirejeno tekmovanje // knjiž. ki ima enakovreden položaj: on mu ni podrejen, ampak prirejen ◊ geom. prirejena premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive; konjugirana premera; jur. prirejeni organi upravni organi enake stopnje iste ali istovrstne družbenopolitične skupnosti ♪
  17.      priredíti 2 -ím dov., tudi prirédi; prirédil; prirejèn (ȋ í) z rejenjem, krmljenjem priti do česa: v teh letih je priredil precej živine / prirediti kravo doma / prirediti pri živini za davke in obleko ♪
  18.      priredítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prireditev: prireditveni program / prireditveni odbor; urediti prireditveni prostor; prireditvena poslovalnica ♪
  19.      priréja  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od prirediti2: prireja živine / vola sta domače prireje 2. kar se priredi v določenem času: ugotavljati prirejo s tehtanjem; z uporabo krmil se je mesečna prireja precej povečala ♪
  20.      priréjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od prirejati1: prirejanje knjig za mladino / prirejanje izletov, nagradnih natečajev, gledaliških predstav / prirejanje množice množici ♪
  21.      priréjati 1 -am nedov. (ẹ́) 1. delati vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen: prirejati besedilo, gradivo; prirejati sestavek za tisk / ekspr. nič ni prirejala, povedala je, kot je bilo; pren. po svoje (si) prirejati podobo sveta // delati ustrezno za kak namen sploh: prirejati vozila za invalide 2. delati, kar je potrebno, da se javni dogodki začnejo, uresničijo: prirejati koncerte, predstave, razstave, tekmovanja, zborovanja / slišal sem, da klub prireja večerjo pripravlja // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: prirejati obiske vojašnic; prirejal je predavanja o tem problemu predaval je 3. mat. delati, da ima vsak element prve množice ob sebi kak element druge množice, tako da tvorita skupaj par: prirejati številom njihove kvadrate ♪
  22.      priréjati 2 -am nedov. (ẹ́) z rejenjem, krmljenjem prihajati do česa: krave prirejajo v glavnem doma // redko rediti, krmiti: prirejati živino za prodajo ♪
  23.      prirejênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prirejenega: dobra prirejenost drame za televizijsko oddajo / knjiž. prirejenost in podrejenost organizacij enakovreden položaj ∙ knjiž. prirejenost med motivacijo in dražljajem vzporednost, usklajenost ♪
  24.      prirejeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj prireja: prevajalec in prirejevalec iger; prirejevalec šolske izdaje / prirejevalci razstave so pokazali le najboljša dela prireditelji ♪
  25.      prirentáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. priti z grobim, zadirčnim govorjenjem, izražajoč jezo, nezadovoljstvo: slišal ga je, ko je prirentačil v vežo / kmalu je prirentačil za nami, češ da ne bo več nosil ♪

   41.615 41.640 41.665 41.690 41.715 41.740 41.765 41.790 41.815 41.840  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA