Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (41.615-41.639)



  1.      primojdúšati se  -am se nedov. (ū) pog., ekspr. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: jezno je pogledoval okrog sebe in se na ves glas primojdušal / primojdušal se je, da bi ga najraje napodil
  2.      primojdúševec  -vca m (ū) pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je večen godrnjač in primojduševec
  3.      primòjdúši  in primojdúši medm. (-ú; ú) pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojduši, ne bojim se te
  4.      primòjkokóš  in primojkokóš medm. (-ọ̑; ọ̑) pog., šalj. izraža podkrepitev trditve: primojkokoš, to si pa imenitno povedal
  5.      primòjkrváv  in primojkrváv medm. (-; ) pog. izraža močno podkrepitev trditve: primojkrvav, ne dam denarja za to neumnost
  6.      primòjsvét  in primojsvét medm. (-ẹ̄; ẹ̄) star. izraža podkrepitev trditve: ne bom več toliko delal, primojsvet, da ne
  7.      primòjvéri  in primojvéri medm. (-ẹ́; ẹ́) star. izraža podkrepitev trditve: primojveri, da te nisem videl
  8.      primolíti  -mólim dov. ( ọ́) 1. v krščanskem okolju moleč priti: romarji so primolili v cerkev 2. rel. z molitvijo priti do česa; izmoliti: primoliti komu zdravje
  9.      primórje  -a s (ọ̑) svet pri morju: potovati po primorju; ta rastlina uspeva predvsem v primorju / Slovensko primorje
  10.      primórski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na primorje: primorski prebivalci; primorske rastline / primorsko podnebje 2. nanašajoč se na Primorce ali Primorsko: primorsko narečje / primorsko vino ● primorska žemlja večja žemlja, pri kateri je vsaka polovica oblikovana iz zvitega testa
  11.      primótati se  -am se tudi primotáti se -ám se dov. (ọ̄; á ) ekspr. priti, navadno skozi kaj ovirajočega: le s težavo se je primotal do nje
  12.      primotovíliti  -im dov.) ekspr. počasi, nerodno priti: pijanec je primotovilil k mizi; srečno se je primotovilil do postelje / zelo sestradani in napol živi so primotovilili v vas prišli
  13.      prímožek  -žka m (í) bot. rastlina z rumenimi cveti v koških, Buphthalmum salicifolium: marjetice in primožki
  14.      primožíti se  -ím se dov., primóžil se ( í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola z možitvijo, poroko priti kam: primožila se je k nam iz sosednje vasi; primožiti se na kmetijo, v mesto primožíti z možitvijo, poroko priti do česa: primožiti hišo, posest / primožila je dva otroka z možem je dobila tudi dva njegova otroka primožèn -êna -o: primoženi otroci
  15.      primŕzniti  -em dov.) z zmrzovanjem se pritrditi na podlago: roka mu je primrznila na kljuko; vrata so primrznila na podboje; obsedel je, kot da bi bil primrznil na klop / kaplje so primrznile na veje ∙ ekspr. od strahu so ji besede primrznile v grlu ni mogla govoriti primŕznjen -a -o: brcniti v primrznjen kamen; prim. primrzel
  16.      primúčiti se  -im se dov.) ekspr. s težavo, trudom priti: invalid se je z berglami primučil do vrat ● ekspr. primučiti se do bogastva s težavo, trudom si ga pridobiti
  17.      primúkati  -am dov. (ū) mukajoč priti: krave so primukale na dvorišče
  18.      prímula  -e ž () lončna rastlina s pecljatimi listi v pritlehni rozeti in raznobarvnimi cveti v kobulastih socvetjih: vsejati primule; gojiti na oknih primule in pelargonije
  19.      prinašálec  -lca [c] m () kdor kaj prinaša, prinese: izročiti denar prinašalcu hranilne knjižice; prinašalec pisma, vode // lov. pes, ki prinaša ustreljeno divjad k lovcu: goniči in prinašalci / pes je dober prinašalec
  20.      prinášati  -am nedov. () 1. z nošenjem spravljati na določeno mesto: prinašati drva, vodo; kurir prinaša pošto / prinašati bolniku hrano / prinašati otrokom darila ob prihodu jim jih dajati // z nošenjem spravljati kaj kam z določenim namenom: prinašati na trg zelenjavo 2. z delovanjem povzročati, da kaj kam pride zlasti po vodi, zraku: tok je prinašal hladno vodo; veter prinaša dim, smrad / ta veter prinaša dež 3. nav. ekspr. prihajati h komu z namenom povedati mu kaj: prinašal jim je novice; prinašam ti njihove pozdrave / pogosto jim je prinašal podatke, obvestila jih obveščal, jim poročal // z objavo posredovati: časopis prinaša vrsto zanimivosti / revija prinaša članke z različnih področij v njej so objavljeni članki 4. povzročati, da kaj nastane, se pojavi: gospodarski razvoj prinaša veliko novosti; neusklajeni predpisi prinašajo zmedo // povzročati, da je kdo deležen česa: otrok jim prinaša srečo in skrbi; trdili so, da jim prinašajo kulturo / pog. to delo prinaša dosti denarja s tem delom se dosti zasluži; trgovina mu prinaša izgubo s trgovino imaekspr. prinašati komu kaj na uho pripovedovati, kar se ne bi smelo; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati
  21.      prínc  -a m () 1. v nekaterih deželah član vladarske družine, ki ne vlada: danski princ; bogat je kot princ / v pravljicah začarani princ ∙ ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke NSU: kupiti princa; voznik princa je povzročil prometno nesrečo
  22.      princésa  -e ž (ẹ̑) v nekaterih deželah članica vladarske družine, ki ne vlada: kralj in njegovi princesi ∙ ekspr. ne misli, da boš dobil princeso iz pravljice izjemno lepo, dobro žensko (za ženo) // prinčeva žena: princ in princesa
  23.      princéza  -e ž (ẹ̑) star. princesa: kralj in princeze
  24.      princíp  -a m () 1. kar kdo sprejme, določi za usmerjanje svojega ravnanja, mišljenja; načelo: držati se principov; odstopati od svojih principov; ravnati po moralnih principih; ima trdne principe / vzgojni principi; princip postopnosti, razumljivosti / knjiž., ekspr. vztrajati do konca, je njegov življenjski princip življenjsko vodilo, geslo / princip avtoritete; princip enakosti / biti iz principa proti predlogu // kar se sprejme kot osnova, vodilo za opravljanje kakega dela, delovanja: zgodovinski metodološki princip; ta način slikanja si je postavil za svoj umetniški princip 2. zakonitost, pravilo v znanosti: princip ohranitve energije; princip akcije in reakcije; princip dialektičnega mišljenja; princip relativnosti ♦ filoz. princip protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; princip vzročnosti po katerem ima vsak pojav določen vzrok 3. način delovanja, funkcioniranja česa: princip delovanja tega stroja je bil znan že pred mnogimi leti; uporabiti princip centralnega gretja / naprava deluje na, po principu rakete 4. v prislovni rabi, v zvezi v principu poudarja bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti; v načelu: s predlogom so v principu vsi soglašali; to je bilo v principu sprejeto že prej ● ekspr. iz principa ne grem s teboj brez utemeljenega vzroka; ekspr. on je mož principov ravna v skladu s svojim nazorom, prepričanjem, neglede na trenutne razmere, koristi
  25.      principát  -a m () zgod. vladavina s skoraj neomejeno oblastjo rimskega vladarja od cesarja Avgusta do Dioklecijana: doba principata

   41.490 41.515 41.540 41.565 41.590 41.615 41.640 41.665 41.690 41.715  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA