Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (40.440-40.464)



  1.      preobtéžba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od preobtežiti: zaradi preobtežbe je plošča počila
  2.      preobteževáti  -újem nedov.) preveč obteževati: preobteževati tovorno žival / ekspr. preobteževati razpravo s citati
  3.      preobúvati  -am nedov., tudi preobuvála (ú) obuvati v drugo obuvalo: preoblačiti in preobuvati otroke; ravno se preobuva / preobuvati čevlje; redno si preobuvati nogavice
  4.      preobvézati  in preobvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) na novo obvezati: preobvezal ga je bolničar; preobvezati ranjenca / preobvezati rano
  5.      preobvezovalíšče  -a s (í) obvezovališče: prenesti ranjenca v preobvezovališče
  6.      preobvezoválnica  -e ž () obvezovalnica: prenesti ranjenca v preobvezovalnico
  7.      preobvezováti  -újem nedov.) na novo obvezovati: redno preobvezovati ranjence / preobvezovati rane
  8.      preobzíren  -rna -o prid. () preveč obziren: prepameten in preobziren je za kaj takega; preobzirna je, da bi ga to vprašala preobzírno prisl.: preobzirno ravnati s kom
  9.      preobžréti se  -žrèm se dov., preobžŕl se (ẹ́ ) 1. nizko preobjesti se: preobžrl se je, zato ne more spati 2. slabš. naveličati se: preobžrli smo se enolične hrane / preobžrl sem se njihove družbe
  10.      preocenítev  -tve ž () glagolnik od preoceniti: nove razmere so zahtevale tudi preocenitev literarnih del; preocenitev vrednot prevrednotenje
  11.      preočíten  -tna -o prid.) preveč očiten: kazati preočiten prezir; preočitna laž / ekspr. preočitno nesorazmerje preočítno prisl.: preočitno se ga izogiba; preočitno kaže razočaranje; preočitno posnemati
  12.      preoddáljen  -a -o prid. () preveč oddaljen: preoddaljeni so, da bi jih lahko dohiteli / preoddaljeni kraji; od mesta so preoddaljeni
  13.      preoddáljenost  -i ž () lastnost, značilnost preoddaljenega: zaradi preoddaljenosti od ceste niso mogli izkoriščati gozda / preoddaljenost od družine
  14.      preodéti  -dénem dov., preodêni preodeníte (ẹ́) knjiž. preobleči: preodeti otroke / preodeti predpasnik / pobeglega so preodeli; preodel se je v kmeta preodét -a -o: biti preodet v berača
  15.      preodlíčen  -čna -o prid.) ekspr. zelo odličen: vreme je bilo preodlično / imeti preodličen spomin / zbrala se je sama preodlična gospoda
  16.      preokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo ● knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami preokórno prisl.: preokorno se vesti
  17.      preokrèt  -éta m ( ẹ́) knjiž. preobrat, preusmeritev: v njegovi bolezni je nastal preokret; preokret v duševnem življenju / družbeni preokret v socializem / preokret od starih norm k novim
  18.      preokrétnica  -e ž (ẹ̑) publ. prelomnica, mejnik: ustanovitev Komunistične partije je preokretnica v razvoju delavskega gibanja pri nas; novo letalo pomeni preokretnico v letalski industriji
  19.      preokupácija  -e ž (á) publ. 1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev // skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov 2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij
  20.      preonegáviti  -im dov.) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: marsikaj bo treba še preonegaviti; ga bomo že preonegavili, da ti bo verjel prepričali; hudo bo, če se ta reč kako ne preonegavi spremeni, reši
  21.      preoptimístičen  -čna -o prid. (í) preveč optimističen: preoptimističen človek / preoptimistično razpoloženje / preoptimistične napovedi preoptimístično prisl.: preoptimistično soditi
  22.      preorientácija  -e ž (á) publ. preusmeritev: preorientacija s sedanjega načina dela poteka počasi; preorientacija našega izvoza na dežele v razvoju / poklicna, politična preorientacija; metodološka preorientacija v šolstvu / doživljati miselno preorientacijo
  23.      preosében  -bna -o prid. (ẹ̑) preveč oseben: zaradi preosebnega odnosa do tega vprašanja ni mogel biti objektiven / preosebna kritika preosébno prisl.: preosebno jemati pripombe
  24.      preosnávljati  -am nedov. (á) knjiž. spreminjati, reformirati: hotel je preosnavljati svet
  25.      preosnóva  -e ž (ọ̑) knjiž. preoblikovanje, preureditev: preosnova vlade ni izboljšala položaja v državi; politična preosnova organizacije; sodeluje pri preosnovi podjetja / preosnova medčloveških odnosov / preosnova šolstva reforma, reformiranje

   40.315 40.340 40.365 40.390 40.415 40.440 40.465 40.490 40.515 40.540  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA