Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (39.790-39.814)


  1.      prèdpléva  -e ž (ȅ-ẹ́) bot. zunanji cvetni list pri travah ♪
  2.      prèdpogòj  -ója tudi -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́, ȅ-ó) publ. prvi, osnovni pogoj: to je predpogoj za uspešno delo / rešitev teh vprašanj je predpogoj napredka // pogoj: materialni, tehnični predpogoji; ustvarjati osnovne predpogoje ♪
  3.      predpóldan  [u̯d] prisl. (ọ̑) redko v času od jutra do poldneva; dopoldne: predpoldan je začelo rositi ♪
  4.      predpóldne  -dnéva [u̯d] s (ọ̑ ẹ̑) ed., redko del dneva od jutra do poldneva; dopoldan: mračno jesensko predpoldne; prim. poldne ♪
  5.      predpóldne  [u̯d] prisl. (ọ̑) redko v času od jutra do poldneva; dopoldne: vrnil se je včeraj predpoldne; predpoldne se je megla vzdignila ♪
  6.      predpóldnica  -e [u̯d] ž (ọ̑) nar. (dopoldanska) malica: mati jim je prinesla predpoldnico na travnik ♪
  7.      prèdpomláden  -dna -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na čas pred pomladjo: predpomladno deževje / v zraku je bil predpomladni nemir / predpomladni dnevi ♪
  8.      predpóna  -e ž (ọ̑) lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi pred podstavo tvorjene besede: s predponami sestavljene besede; predpone in pripone ♪
  9.      predpostáva  -e ž (ȃ) knjiž., redko predpostavka: ob taki predpostavi je bil ta ukrep pravilen / ti cilji temeljijo na predpostavi, da se bo v prihodnosti položaj bistveno spremenil predvidevanju ● publ. na znanstvenih predpostavah sklepati domnevah, hipotezah ♪
  10.      predpostáviti  -im dov. (á ȃ) 1. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri analizi smo predpostavili, da so vsi učenci enako stari / predpostavimo, da bodo vsi prijavljeni res odšli na izlet / predpostaviti tek dogodkov predvideti 2. knjiž. dati prednost: vedno predpostavi delo zabavi / te vrednote je predpostavil vsem drugim / Koseskega so hoteli predpostaviti Prešernu predpostávljen -a -o: predpostavljena hipoteza, trditev; to dejstvo je bilo predpostavljeno ∙ publ. uresničevanje predpostavljenih nalog vnaprej določenih; publ. v državi ni bilo nobene predpostavljene stranke nadrejene, vodilne; sam.: publ. predpostavljenim je poročal o svojem delu nadrejenim, predstojnikom ♪
  11.      predpostávka  -e ž (ȃ) 1. mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost: ta predpostavka ga vodi pri raziskovalnem delu; napačna predpostavka je, da je vse, kar se tiska kot literatura, res literatura 2. publ. domneva, hipoteza: to ni dejstvo, le predpostavka; ovreči, potrditi predpostavko ● publ. vztrajnost je predpostavka za uspeh pogoj; publ. predpostavke socializma osnove ◊ filoz. nedokazana trditev, ki je vodilo kakemu nazoru, kaki teoriji ♪
  12.      predpostávljati  -am nedov. (á) 1. sprejemati mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: pri svojih razmišljanjih predpostavljajmo, da bi se zemlja prenehala vrteti; učitelj pri podajanju nove snovi predpostavlja, da učenci obvladajo že razloženo snov / predpostavljali smo, da se bo tako zgodilo predvidevali 2. knjiž. dajati prednost: pridnost predpostavlja inteligentnosti / prijatelja predpostavlja bratu predpostávljan -a -o: predpostavljana trditev ♪
  13.      predpósteljnik  -a m (ọ̑) predposteljna preproga: iztepati prah iz predposteljnika ♪
  14.      prèdpotópen  -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ekspr. zastarel, nesodoben: predpotopni stroji; predpotopne naprave; to je predpotopno orožje / imeti predpotopno pohištvo / ta človek ima predpotopne nazore ∙ ekspr. predpotopne živali živali, ki so živele v daljni preteklosti ♪
  15.      prèdpotrésen  -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas a) pred določenim potresom: predpotresno stanje mesta b) pred potresom leta 1895 v Ljubljani: stara, predpotresna Ljubljana ♪
  16.      prèdpredílnica  -e ž (ȅ-ȋ) delavnica, obrat, kjer se opravljajo predhodna dela za predenje: delati v predpredilnici ♪
  17.      prèdpredzádnji  -a -e prid. (ȅ-ȃ) ki je, se nahaja neposredno pred predzadnjim: predpredzadnja stopnja razvoja ♦ lingv. naglas stoji na predpredzadnjem zlogu ♪
  18.      prèdpretékel  -têkla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-é) nanašajoč se na časovno obdobje, ki je minilo pred nastopom drugega časovnega obdobja v preteklosti: predpretekli mesec, teden; predpretekla gledališka sezona ♦ lingv. predpretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti, ali glagolska oblika za tako izražanje ♪
  19.      prèdpretêklik  -a m (ȅ-é) lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti: preteklik in predpreteklik ♪
  20.      prèdprôstor  -óra m (è-ó ȅ-ọ́) prostor pred drugim večjim, pomembnejšim prostorom v poslopju: iz predprostora se pride v atelje; sobi s predprostoroma / predprostor kina Šiške ♪
  21.      prèdpubertéta  -e ž (ȅ-ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja neposredno pred puberteto: predpuberteta in puberteta ♪
  22.      predréti  -drèm tudi -dêrem dov., stil. prederó; predríte tudi prederíte; predŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. navadno s koničastim predmetom narediti luknjo a) skozi kaj: s svinčnikom predreti papir; okroglo predreti tkanino; gleda, kot bi ga hotel z očmi predreti / predreti zamašeno cev odmašiti; pren., knjiž. bridkosti meč je predrl srce b) skozi ovoj, steno česa: predreti bulo; predreti gnojni mehur; žulj se mu je predrl / predreti kolo; pren., ekspr. predreti mejo znanega; hotel je predreti krog danih možnosti 2. priti skozi kaj ovirajočega: lava je predrla zemeljsko skorjo; kal je predrla zemljo; mladi so kot hudournik, ki predre vsako oviro / sonce ni moglo predreti goste megle; blisk je predrl oblake / ekspr. bila je tema, da je pogled ni predrl / ogenj je predrl skozi špranjo // ekspr. priti iz česa, razširiti se: njegov sloves ni mogel predreti krajevnega okvira; pren. skozi temo človeški um ne more predreti 3. nav. ekspr. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje v njegovo zaledje: naše sile so predrle nemške obrambne čete; predreti levo krilo fronte / ženske so predrle kordon 4. knjiž., s prislovnim določilom prodreti: v diru je predrl do poveljnikovega šotora / do tu so predrli predniki današnjih Slovencev ● ekspr. nasprotja so predrla preveč v globino so postala zelo velika ◊ petr. pojaviti se na zemeljski površini predŕt -a -o 1. deležnik od predreti: predrta zračnica; fronta je bila predrta na več mestih 2. nar. presnet, preklet: predrte trske, kako nerade gorijo / predrta reč! se je hudoval ● nar. ne dam mu niti predrte pare popolnoma nič denarja; prisl.: predrto previden in navihan človek; predrto res je to ♪
  23.      prèdrevolucíjski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na čas pred revolucijo: predrevolucijski nazor / predrevolucijski čas / predrevolucijska Francija, Rusija ♪
  24.      predŕgniti  -em dov., tudi predrgníla (ŕ ȓ) z drgnjenjem narediti luknjo: kolo je predrgnilo aktovko na hrbtni strani; pete pri nogavicah se rade predrgnejo / vrv se je pri plezanju predrgnila zaradi drgnjenja pretrgala ● žarg., avt. z avtom je že dosti predrgnil prevozil ♪
  25.      predrôben  tudi predrobán -drôbna -o tudi -ó prid. (ó ȃ ó) 1. preveč droben: predroben krompir / zrnje je predrobno za setev / njen obraz je predroben / predrobna pisava / ekspr. predrobne vsakdanje skrbi 2. ekspr. zelo droben: predrobne ptice ♪

   39.665 39.690 39.715 39.740 39.765 39.790 39.815 39.840 39.865 39.890  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA