Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (39.615-39.639)


  1.      prečesávati  -am nedov. (ȃ) 1. temeljito, v vse smeri česati: lasulje ni treba tolikokrat prečesavati kakor lase 2. ekspr. pregledovati, preiskovati: policija je prečesavala vse mestne četrti / prečesavati morsko dno ∙ knjiž., ekspr. vse predloge so na seji ponovno prečesavali obravnavali, pretresali ♪
  2.      prečíst  -a -o stil. -ó prid. (ȋ ȋ) 1. preveč čist: hiša se mu je zdela prečista in preveč pospravljena / govori kar prečisto slovenščino / prečist značaj je, da bi lahko spletkaril 2. ekspr. zelo čist: prečist planinski zrak; prečisto jutranje nebo ♪
  3.      prečístiti  -im dov. (í ȋ) 1. temeljito očistiti: enkrat na mesec mu je prečistila vso hišo // odstraniti primesi: prečistiti olje, vodo / prečistiti zrak 2. knjiž. povzročiti, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečistiti besedilo, naziranje, pojme; predstavo bo treba še stilno prečistiti; njegove risbe so se z leti prečistile 3. knjiž. povzročiti popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga je prečistilo; notranje se prečistiti ◊ voj. prečistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot prečíščen -a -o: v trpljenju prečiščen človek; prečiščeni pojmi; prečiščeno seme ♦ jur. prečiščeno besedilo zakona dokončna oblika prej večkrat spremenjenega ali dopolnjenega besedila zakona ♪
  4.      prečíščenje  -a s (ȋ) glagolnik od prečistiti: prečiščenje zraka / prečiščenje besedila / prečiščenje v trpljenju ♪
  5.      prečíščenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost prečiščenega: prečiščenost zraka zaradi vetra / knjiž.: stilna prečiščenost skladbe; prečiščenost pesniškega izraza ♪
  6.      prečiščevánje  -a s (ȃ) glagolnik od prečiščevati: prečiščevanje odpadnih vod, zraka / nazorsko prečiščevanje; prečiščevanje likovnih konceptov / prečiščevanje v trpljenju ♪
  7.      prečiščeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati primesi: prečiščevati porabljeno vodo, zrak 2. knjiž. povzročati, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečiščevati načela, pojme 3. knjiž. povzročati popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga prečiščuje ♪
  8.      prečítati  -am dov. (ȋ) 1. z branjem priti do konca besedila; prebrati: ko je knjigo prečital, jo je posodil prijatelju 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: tako nečitljivo pisavo ima, da je ni mogoče prečitati // dojeti vsebino besedila: prečitati pesem ♪
  9.      préčka 1 -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, drog, kot del različnih priprav: obesiti zavese na prečko; medeninasta prečka; prečke križa; prečke pri lestvi; nogo je oprl na prečko pri stolu; prečke v ograji 2. obrt. podolgovato oblikovan kos lesa, ki veže pesto s platiščem: kolesne prečke; les za prečke / knjiž. prečke motornega kolesa špice ◊ agr. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; navt. sprednje pomožno jadro, navadno trikotne oblike; šport. prečni tram, drog, ki povezuje vratnici pri golu ♪
  10.      préčkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prečkati: prečkanje ceste, reke / prečkanje travnika ♪
  11.      préčkati  -am nedov. in dov. (ẹ̑) 1. prehajati, iti na drugo stran ali od enega konca do drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: neprevidno je prečkal cesto; prečkati železniško progo; prečkati reko / prečkati dvorišče; prečkati pobočje; prečkati sobo, trg 2. biti speljan, voditi navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: pobočje prečka ozka steza; cesta prečka železniško progo / telo živali prečkajo temnejše proge // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino prečka mnogo daljnovodov ◊ navt. z obračanjem jadrnice s premcem proti vetru narediti, da se veter upre v jadro z druge strani ♪
  12.      préčnica  -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, deska, kot del različnih priprav: na dva kola je pribil prečnico; napeti platno med dve prečnici; prečnici križa 2. prečna os, črta: izmeriti prečnico; prečnica in podolžnica // kar poteka prečno čez kaj: plezali smo po prečnici čez skalovje / križišče glavne ulice s prečnico prečno ulico; knjiž. zavil je po prečnici čez travnik bližnjici ◊ geom. črta, ki seka sistem črt ♪
  13.      préčnik  -a m (ẹ̑) prečno nameščen element, zlasti tram, drog: splav je povezal s prečniki; prečniki kozolca; prečnik pri podboju / z glavo je zadel ob prečnik v stropu ◊ grad. pomožni nosilni element pri mostni ali krovni konstrukciji, pravokoten na glavno os; mont. hodnik, ki poteka prečno na smer glavnega hodnika ♪
  14.      prečrkováti 1 -újem dov. (á ȗ) prebrati od črke do črke: s težavo prečrkuje pismo ♪
  15.      prečŕpati  -am dov. (r̄) s črpanjem spraviti kaj tekočega na drugo mesto: prečrpati nafto iz poškodovane ladje ♪
  16.      prečrpávati  -am nedov. (ȃ) s črpanjem spravljati kaj tekočega na drugo mesto: prečrpavati gorivo iz tankerjev v rezervoarje; prečrpavati odvečne količine vode ♪
  17.      prečrpoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prečrpavanje: prečrpovalna naprava / prečrpovalna postaja ♪
  18.      prečŕtati  -am dov. (ŕ r̄) s črto, črtami čez kaj označiti za opustitev, izločitev: prečrtati nekatere besede, stavek; prečrtati in izbrisati // narediti črte po čem: otrok je list križem prečrtal / ekspr. meteor je prečrtal temno ozadje ● smrt mu je prečrtala načrte prekrižala; ekspr. prečrtaj, kar sem rekel ne upoštevaj, pozabi; knjiž. pesnik ni mogel prečrtati tradicionalnega sveta opustiti, izločiti prečŕtan -a -o: prečrtana beseda ♪
  19.      prečrtávati  -am nedov. (ȃ) s črto, črtami čez kaj označevati za opustitev, izločitev: bral je rokopis ter nervozno prečrtaval in podčrtaval ♪
  20.      prečúden  -dna -o prid. (ū ȗ) ekspr. zelo čuden: prečudni glasovi; prečudne skrivnosti, stvari / in glej, čudo prečudno, vrata so se nenadoma odprla / čudna, prečudna ženica / govoril je s prečudno iskrenostjo; obšla ga je prečudna žalost prečúdno prisl.: prečudno se je smehljal; prečudno se vesti ∙ pesn. prečudno lep, tih zelo ♪
  21.      prečudovít  -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. nenavadno, izredno lep: prečudoviti lasje; prečudovit razgled; dekle je prečudovito // nenavadno, izredno dober: prečudovit človek je / prečudovita novica 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: povsod je vladal prečudovit red / prečudovit mir ♪
  22.      prečuméti  -ím dov. (ẹ́ í) prečemeti: zimski dan je prečumel za pečjo / tedne je prečumel v sobi in bral prebil, preživel / bolnik noči ni prespal, ampak samo prečumel ♪
  23.      prečustvováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. podoživeti kaj s čustvom: še enkrat je prečustvoval dogodke pretekle noči ♪
  24.      prečúti 1 -čújem dov., prečúl in prečùl (ú ȗ) raba peša buden prebiti, preživeti; prebedeti: vso noč smo prečuli / prečuti več ur ob bolnikovi postelji prečút -a -o: truden je od prečute noči / biti bled in prečut neprespan ♪
  25.      prečúti 2 -čújem dov., prečúl in prečùl (ú ȗ) raba peša preslišati: zaradi hrupa so prečuli bitje ure / veliko jih je moral prečuti od nje ♪

   39.490 39.515 39.540 39.565 39.590 39.615 39.640 39.665 39.690 39.715  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA