Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (38.965-38.989)


  1.      posvetníčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. razglasiti za svetnika: končno so ga le posvetničili posvetníčiti se narediti se svetniškega: tako se je posvetničil, da ga je težko prepoznati ♪
  2.      posvetoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. udeleženec posvetovanja: posvetovalci so se razšli ♪
  3.      posvetoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posvetovanje: posvetovalna naloga, vloga / organizirati posvetovalno službo / sklicati posvetovalni sestanek / posvetovalni odbor, organ ♦ jur. posvetovalni glas glas brez pravice odločanja; posvetovalna pravica pravica sodelovati pri določenem posvetovanju brez pravice odločanja ♪
  4.      posvetoválnica  -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom ustanova, oddelek za posvetovanje s strokovnjakom: hoditi, iti v posvetovalnico / kontracepcijska posvetovalnica; zakonska posvetovalnica; posvetovalnica za matere; posvetovalnica za žene oddelek zdravstvene ustanove za posvetovanje o spolnih vprašanjih mladoletnic, o načrtovanju družine, o nosečnosti ∙ publ. brati pravno posvetovalnico časopisno rubriko, v kateri strokovnjak odgovarja na pravna vprašanja dopisnikov ♦ ped. poklicna posvetovalnica 2. soba, prostor za posvetovanje: stopiti v posvetovalnico / mestna posvetovalnica soba, dvorana za posvetovanje, seje v mestni hiši ♪
  5.      posvetovánje  in posvétovanje -a s (ȃ; ẹ́) 1. glagolnik od posvetovati se: posvetovanje ni bilo uspešno; po kratkem posvetovanju so sklenili, da bo študij nadaljeval / imeti posvetovanje s kom 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvetovanje je trajalo ves dan; udeležiti se posvetovanja; organizirati, sklicati posvetovanje; gospodarsko, politično, zdravstveno posvetovanje; javno posvetovanje / proizvodno posvetovanje v nekaterih socialističnih državah posvetovanje delavcev podjetja, na katerem se kolektivno rešujejo vprašanja proizvodnje; publ. posvetovanje na ministrski ravni ♪
  6.      posvetováti se  -újem se in posvétovati se -ujem se nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́) razpravljati s kom z namenom, da se pride o kaki stvari do skupne rešitve, zaključka: posvetovati se o čem; posvetovati se s prijateljem, sosedom; posvetovali so se, kaj bi zdaj storili / posvetovati se med seboj // spraševati za (na)svet, strokovno mnenje: posvetovati se s strokovnjakom ● ekspr. posvetuj se s pametjo bodi pameten, ravnaj pametno posvetováti, in posvétovati dov., zastar. svetovati, pomagati z nasvetom: zmeraj je rad posvetoval in pomagal / posvetovati koga, kako se stvar naredi posvetujóč se -a -e: posvetujoč se o begu, so zaslišali strele ∙ zastar. imeti posvetujoči glas posvetovalni glas ♪
  7.      posvežíti  -ím tudi posvéžiti -im dov., posvéžil (ȋ í; ẹ̑) osvežiti: dež je posvežil drevje / pijača ga je posvežila / posvežiti (si) obraz z vodo / posvežiti barvo na preprogi, sliki posvežèn -êna -o tudi posvéžen -a -o: bil je mladostno posvežen ♪
  8.      posvinjáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. umazati, onesnažiti: pijan je posvinjal vso sobo; posvinjati tla / posvinjati domovino vzeti ji ugled, osramotiti jo posvinján -a -o: od blata posvinjan avtomobil ♪
  9.      posvojíti  -ím dov., posvójil (ȋ í) vzeti tujega otroka za svojega: posvojil ga je stric; pren. nekatere plese tujih dežel je naše ljudstvo posvojilo ∙ evfem. včasih je tudi kaj posvojil ukradel posvojèn -êna -o: pravice posvojenega otroka; deček je bil posvojen kmalu po rojstvu; trgovinica s posvojenim imenom boutique ♪
  10.      pošalíti se  in pošáliti se -im se, tudi pošáliti se -im se dov. (ȋ á; á ā) krajši čas se šaliti: on se rad malo pošali // navadno z besedami izraziti nekoliko neresen odnos do koga: saj ni mislil tako hudo, samo pošalil se je; pošaliti se s kom ♪
  11.      pošáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. krajši čas šariti: pošariti pred hišo; v kuhinji je še nekoliko pošarila 2. pobrskati: pošariti med papirji ♪
  12.      pošást  -i ž (ȃ) 1. kar pooseblja grozljivost, strah: bala se je, da za hišo preži nanjo pošast; pred seboj je zagledala nenavadno pošast; krokar je bil kot velika pošast ∙ ekspr. vojna pošast vojna // slabš. zloben, hudoben človek: sosed je prava pošast; ne zaupaj tej pošasti / kot psovka pošast ostudna 2. nar. zahodno nahod: trpeti za pošastjo ♪
  13.      pošásten  -tna -o prid., pošástnejši (á ā) 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: pošasten videz človeka; pošastna podoba sveta; pošastne sence so se premikale po dvorišču // ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: zanj je bila to pošastna kazen; krvava in pošastna vojna / ni se mogla otresti teh pošastnih misli; tam so res pošastne razmere 2. ekspr. hudoben, zloben: pošasten človek je / njegovi nameni so prav pošastni // zelo slab, nekvaliteten: imeli smo naravnost pošastno hrano; ta cesta je pošastna 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel ga je pošasten strah; čutila je pošastno utrujenost / pošasten promet; cene blaga so pošastne pošástno prisl.: streli pošastno odmevajo v skalovju; pošastno bleda koža; pošastno velika žival ♪
  14.      poščegetáti  -ám tudi -éčem [čǝg in čeg] dov. (á ȃ, ẹ́) krajši čas ščegetati: poščegetal ga je po licu; poščegetati pod brado; nekaj mrzlega ga je poščegetalo za vratom / prijeten duh nas je poščegetal v nos; pren., ekspr. lepe besede so ga poščegetale okoli srca ∙ ekspr. žganje ga je poščegetalo po grlu povzročilo pekoč občutek ♪
  15.      poščétkati  -am dov. (ẹ̑) očistiti, pogladiti s ščetko: skrbno si je poščetkal brado; poščetkati lase / poščetkati čevlje, obleko pokrtačiti poščétkan -a -o: gladko poščetkani lasje ♪
  16.      poščípati  -am tudi -ljem dov., tudi poščipála (í) 1. drugega za drugim odščipniti: s kleščami je poščipal konice žebljev; poščipati majhne poganjke // skrajšati, zmanjšati: poščipati pujskom parklje 2. ekspr. krajši čas ščipati: rad je otroke malo poščipal ♪
  17.      pošepetáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) šepetajoč reči, povedati: pošepetati na uho, v uho / pošepetati pravilen odgovor prišepniti ♪
  18.      pošepetávanje  -a s (ȃ) glagolnik od pošepetavati: svojo žalost so izražali s tihim pošepetavanjem / pošepetavanje listja v vetru ♪
  19.      pošépiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko pošvedrati: pošepiti čevlje pošépiti se nar. zahodno ukriviti se, zviti se: lesene stopnice so se pošepile ♪
  20.      pošév  prisl. (ẹ̑) star. 1. postrani, poševno: dež lije pošev na okna; kola slonita pošev drug proti drugemu / cesta se vije pošev navkreber / zavese v pošev pripeti 2. počez, povprek: stopa pošev čez njivo ♪
  21.      pošéven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki se odklanja od navpične ali vodoravne smeri: poševen drog, strop; poševna črta, vrsta, zareza; poševna lega, smer; ta hiša ima zelo poševno streho / dež je padal v poševnih curkih; poševen pramen svetlobe / imeti poševno pisavo / poševne aziatske oči ♦ fiz. poševni met gibanje, pri katerem leti telo v poševni smeri; geom. poševni kot kot, ki ni pravokoten; poševna projekcija projekcija, pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; navt. poševni križ; teh. poševno ozobje ozobje, pri katerem so zobje vijačno zaviti pošévno prisl.: poševno odrezati, postaviti; poševno ležeči trami; poševno padajoče sence; poševno tkano blago; pritegniti vrv poševno navzdol ♪
  22.      poševnína  -e ž (ȋ) knjiž. poševni del česa: stekel je po poševnini navzgor / vodoravne ploskve in poševnine ♪
  23.      poševnoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima poševne oči: poševnook novorojenček / poševnooki obrazi Tibetancev ♪
  24.      pošibíti  -ím dov., pošíbil (ȋ í) zastar. oslabiti: bolezen jo je pošibila pošibíti se 1. zašibiti se: nenadoma se je pošibil in padel na tla / od strahu so se ji pošibila kolena / pošibil se je v kolenih 2. knjiž. ukriviti se, upogniti se: veje so se pod težo snega pošibile ♪
  25.      pošíljanje  -a s (í) glagolnik od pošiljati: pošiljanje denarja, pisem po pošti; stroški za pošiljanje knjig / pošiljanje pomoči prizadetim krajem / pošiljanje delavcev na specializacijo ♪

   38.840 38.865 38.890 38.915 38.940 38.965 38.990 39.015 39.040 39.065  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA