Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (37.540-37.564)


  1.      poimenovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od poimenovati: poimenovanje krajev, mest; rabiti isto besedo za poimenovanje več predmetov ♦ biol. dvojno poimenovanje poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto 2. izraz, ime: uporabljati nova, ustaljena poimenovanja / večbesedno poimenovanje ♪
  2.      poimenováti  -újem dov. (á ȗ) dati, določiti ime: kraj so tako poimenovali že pred stoletji / otroka so poimenovali po dedu; tako se je sam poimenoval / poimenovati šolo, ulico po narodnem heroju / soseda je poimenoval baraba, barabo rekel mu je ∙ ekspr. poimenovati s pravim imenom opisati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja ♪
  3.      pòimpresionístičen  -čna -o prid. (ȍ-í) nanašajoč se na poimpresionizem: poimpresionistična slikarska generacija / predstavniki poimpresionističnega slikarstva ♪
  4.      pòinfárkten  -tna -o prid. (ȍ-ȃ) med. nanašajoč se na čas po infarktu: poinfarktno zdravljenje ♪
  5.      pointilízem  -zma [poan-] m (ȋ) um. likovno izražanje z nanašanjem čiste barve na platno v obliki drobnih pik ♪
  6.      poiskáti  -íščem dov., poíščite in poiščíte (á í) 1. hote, načrtno priti do česa skritega, izgubljenega, odsotnega: skrijem se, ti me pa poišči; poišči knjigo in mi jo vrni; poiskati otroka / poiskal je ključ v žepu in odklenil vzel ga je iz žepa; v jerbasu je poiskala tri debela jabolka in mu jih dala izbrala 2. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju doseči kaj, priti do česa, če a) osebek tega nima: poiskati prenočišče, stanovanje komu; poiskati si delo / poiskati si družbo / poiskati (si) dekle b) osebku to še ni znano: poiskati nove metode dela / poiskati boljši izraz / treba bo poiskati drugo rešitev 3. ugotoviti, kje kdo, kaj je a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: Rdeči križ mu je pomagal poiskati sina; ekspr. poiščem te, pa če se v zemljo udereš / poiskati pisateljevo rojstno hišo b) z gledanjem: poiskati kraj na zemljevidu; poiskati letalo z daljnogledom; poiskati napako 4. priti h komu (zaradi srečanja): poiskal te bom pozneje doma; jutri te poiščem, da malo poklepetava ● ekspr. varuj se, da te ne poišče krogla zadene; ekspr. malo še poišči, pa boš našel krajši čas išči ♪
  7.      poístiti  -im dov. (ȋ ȋ) knjiž. imeti, šteti za isto: glasbeno temo je poistil s temo romance; mladostnik se pogostokrat poisti z literarnimi ali filmskimi junaki ♪
  8.      poistovétenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od poistovetiti: poistovetenje interesov / poistovetenje bralca z junakom romana ♪
  9.      poistovétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) publ. identificirati, poenačiti: poistovetiti svoje interese z interesi skupine / poistovetiti nadarjenost s prizadevnostjo; poistovetiti se z osebami v filmu; poistovetiti se z naravo ♪
  10.      poitalijančeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj italijansko: poitalijančevati obmejne pokrajine / poitalijančevati slovenska imena ♪
  11.      poíti  -ídem dov., pošèl pošlà pošlò tudi pošló (í) ne biti več na razpolago: prihranjeni denar mu je hitro pošel; knjiga je že pošla; zaloge hrane so kmalu pošle / starčku so počasi pošle moči; pogum mu je pošel; nekaj časa ga je poslušal, potem pa mu je pošla potrpežljivost ∙ star. ogenj mu je spet pošel ugasnil; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel ♪
  12.      poizgíniti  -em tudi pozgíniti -em dov. (í ȋ) drug za drugim izginiti: ljudje so poizginili z oken / plahost in strah sta poizginila izginila ♪
  13.      poizgubíti  -ím tudi pozgubíti -ím dov., poizgúbil tudi pozgúbil (ȋ í) drugega za drugim izgubiti: veliko ključev je poizgubil; rokopisi so se poizgubili poizgubíti se tudi pozgubíti se ekspr. počasi, skoraj neopazno drug za drugim oditi: otroci so se poizgubili po domovih; nekaj živine se je poizgubilo v gozd ♪
  14.      poizgúbljati  -am tudi pozgúbljati -am nedov. (ú) drugega za drugim izgubljati: otrok kar naprej poizgublja stvari poizgúbljati se tudi pozgúbljati se ekspr. počasi, skoraj neopazno drug za drugim odhajati: otroci so se poizgubljali med hišami ♪
  15.      poizvédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od poizvedeti: brez poizvedbe ne bi dobili teh podatkov / poslati na poizvedbe / po njegovih poizvedbah se bo to zgodilo še danes ♦ jur. neformalno zbiranje podatkov, sporočil, ki jih potrebuje sodišče ali pristojni organ v določeni zadevi ♪
  16.      poizvédeti  -vém tudi pozvédeti -vém dov. (ẹ́) 1. z večkratnim vpraševanjem ugotoviti, odkriti: poizvedela bosta, kaj si slavljenec želi; poizvedeti moraš, kam je izginil 2. star. izvedeti: pazi, da on tega ne bo poizvedel ♪
  17.      poizvédnica  -e ž (ẹ̑) ptt poštni obrazec, ki ga izpolni prejemnik za poizvedovanje o izgubljeni pošiljki: čeprav je oddala poizvednico, njenega pisma niso našli ♪
  18.      poizvedoválen  tudi pozvedoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na poizvedovanje: poizvedovalna akcija / pred sestavljanjem ankete se je treba odločiti za ustrezno poizvedovalno obliko / poizvedovalne patrulje so se vračale z obhodov ♪
  19.      poizvedovánje  tudi pozvedovánje -a s (ȃ) glagolnik od poizvedovati: odpraviti se na poizvedovanje; ustno poizvedovanje ♪
  20.      poizvedováti  -újem tudi pozvedováti -újem nedov. (á ȗ) z večkratnim vpraševanjem ugotavljati, odkrivati: poizvedoval je med znanci, če so ga videli; pri njem so poizvedovali po vremenu / že spet poizvedujejo za njim ga iščejo poizvedujóč tudi pozvedujóč -a -e: prišli so v vas, poizvedujoč za partizani; prisl.: poizvedujoče ga je pogledala ♪
  21.      pôj  prisl. (ó) nar. gorenjsko potem: poj se spet vidiva / poj ima pa sosed prav ♪
  22.      pòj  -te medm. (ȍ) nav. mn. in dv., knjiž. pojdi: pojte, gremo odtod / pojte no, saj ne mislite resno; pojte, pojte, vina mi ne boste branili ♪
  23.      pója  -e ž (ọ́) star. gonjenje, pojanje: poja krav ♪
  24.      pojáčiti  -im dov. (ā ȃ) star. utrditi, okrepiti, povečati: pojačiti mišice s telovadbo / pojačiti glas v radijskem sprejemniku / propagandno dejavnost je treba pojačiti ♪
  25.      pojáhati  -am tudi -jášem dov. (ā) 1. začeti jahati: osedlali so konje in pojahali / pojahati do gozda, čez polje odjahati 2. vulg. opraviti spolno občevanje: pojahal jo je ● pog. ubogali bodo, ali jih bo pa hudič, vrag pojahal ali pa bodo čutili zelo neprijetne, hude posledice; pog. če bo šlo tako naprej, nas bo vse skupaj hudič pojahal bomo vsi propadli ♪

   37.415 37.440 37.465 37.490 37.515 37.540 37.565 37.590 37.615 37.640  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA