Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (37.315-37.339)


  1.      podzíd  -a m (ȋ) 1. zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: skale so porabili pri zidanju podzidov 2. redko spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: palača je okrašena z mnogimi stebri in podzidi ♪
  2.      podzídanost  -i ž (í) lastnost, značilnost podzidanega: dobra podzidanost stavbe / knjiž. potrebna je teoretična podzidanost raziskovalnega dela ♪
  3.      podzídati  tudi podzidáti -am dov. (í á í) 1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: stavbo morajo podzidati; podzidati zunanjo steno / hiša bo lesena, le podzidali jo bodo napravili zidan temelj // knjiž. utemeljiti, dokazati: znanstveno podzidati trditev 2. napraviti zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidati cesto; nasip je treba še podzidati podzídan -a -o: podzidan obok; hiša je že podzidana ♪
  4.      podzidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od podzidati: nabaviti material za podzidavo / proučevanje družbenega in gospodarskega razvoja je trdna podzidava za zgodovino ♪
  5.      podzidávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom: podzidavati zunanjo steno / hišo so podzidavali delali zidan temelj 2. delati zid zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: podzidavati breg, nasip ♪
  6.      podzídek  -dka m (ȋ) 1. spodnji, navadno ojačeni del zidu: prijel se je za okenski rob in stopil na podzidek; sedeli so na podzidku; palače s stebri in podzidki // redko temeljni zid: hiša je lesena, podzidek pa kamnit 2. redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: v vinogradu so naredili podzidke ♪
  7.      podzídje  -a s (ȋ) 1. temeljni zid: spominska plošča je vzidana v podzidje; hiša je lesena, ima pa kamnito podzidje 2. redko podzid: vinograd s podzidji / podzidje in okvir pri vratih sta navadno barvana podzidek ♪
  8.      podzídnica  -e ž (ȋ) redko zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje; podzid: ob podzidnici so izkopali jarek ♦ grad. zid, ki ne nosi, ampak le navzven zapira podstrešje ♪
  9.      pòdzvók  -a m (ȍ-ọ̑) knjiž., redko podton: polemični podzvok razprave ♪
  10.      pòdzvŕst  -í ž (ȍ-ȓ) vsaka od različnih oblik pojavov ali stvari v okviru pojavov ali stvari iste zvrsti: glede na tehniko slikanja ločimo več slikarskih zvrsti in podzvrsti; podzvrst programske glasbe ♪
  11.      podžágati  -am dov. (ȃ) na spodnjem koncu prežagati: hrast, ki so ga podžagali, se je pri padcu zapletel v sosednje drevo / partizani so porušili most in podžagali telefonske drogove ♪
  12.      podžgáti  -žgèm dov., podžgál (á ȅ) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: vse je pripravljeno v peči, samo podžgati je treba; podžgati s trskami / podžgati grmado, slamo / podžgati ogenj narediti 2. ekspr. spodbuditi, navdušiti: govornikove besede so jih podžgale; uspeh ga je podžgal k še intenzivnejšemu delu / podžgati koga proti komu nahujskati, naščuvati 3. ekspr. povzročiti, vzbuditi: njegove besede so podžgale odpor do stvari; želja po maščevanju mu je podžgala pogum; to ga je podžgalo, da je rekel več, kot bi bil smel // v zvezi s še povečati stopnjo, intenzivnost česa: dogodek je še podžgal jezo nanj; dekletovo vedenje je še podžgalo njegovo ljubezen; tisto malo, kar je izvedela, je še podžgalo njeno radovednost ● ekspr. vino je družbo močno podžgalo razvnelo, razgibalo; vulg. temu človeku bi bilo treba pod ritjo podžgati, da bi kaj ukrenil v svojem ravnanju je zelo ravnodušen, neprizadet podžgán -a -o: podžgani od njegove vneme, so še sami začeli hiteti ♪
  13.      podžíg  -a m (ȋ) glagolnik od podžgati: drva so pripravljena za podžig / ljudje so govorili o skrivnostnih podžigih požigih / za podžig bi si želeli spodbudne besede / podžig proti čemu ♪
  14.      podžigálec  -lca [u̯c] m (ȃ) požigalec: podžigalca so končno le odkrili // ekspr. kdor spodbuja, navdušuje: ognjeviti podžigalci upora / podžigalci nemirov, prepira hujskači ♪
  15.      podžíganje  -a s (ȋ) glagolnik od podžigati: za podžiganje uporabljajo trske / medsebojno podžiganje jim je dajalo moči / podžiganje odpora, sovraštva ♪
  16.      podžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva 2. ekspr. spodbujati, navduševati: partizanske pesmi so podžigale brigade v boju; bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal ∙ ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema 3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči // v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali podžigajóč -a -e: podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede ♪
  17.      poedín  -a -o prid. (ȋ) knjiž. posamezen: poedini ljudje so začeli odhajati; poedinih besed ni razumel ♪
  18.      poedínec  -nca m (ȋ) knjiž. posameznik: to pravico so dobili le nekateri poedinci; podreditev poedinca zahtevam skupnosti ♪
  19.      poedínka  -e ž (ȋ) knjiž. posameznica: poedinka se je morala podrediti željam skupine ♪
  20.      poén  -a m (ẹ̑) žarg., šport. točka: zmagati s poenom prednosti; pren., publ. tako ravnanje prinaša poene v prid njegovega stališča ♪
  21.      poenáčiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. izenačiti: mrzli zrak se je pomešal s toplim zrakom v dolini in se z njim poenačil // imeti, šteti za isto: poenačiti izpoved s pesnikovo psihološko resničnostjo ♪
  22.      poenostáviti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj preprosto, nezapleteno: poenostaviti metodo dela; poenostaviti pisavo; postopek se je v praksi zelo poenostavil; življenje se je poenostavilo poenostávljen -a -o: poenostavljen model; razlaga je zelo poenostavljena; prisl.: poenostavljeno govoriti, pripovedovati ♪
  23.      poenôtiti  -im dov. (ō ȏ) narediti kaj enotno: poenotiti strokovne izraze; poenotiti učne načrte / prizadevali so si deželo notranje pomiriti in poenotiti // knjiž. združiti, povezati: osamljenost jih je poenotila; v težkih razmerah se ljudje poenotijo poenôten -a -o: navajanje avtorjev in del je v bibliografiji poenoteno ♪
  24.      poénter  -tra m (ẹ́) lov. velik lovski pes bele barve z rumenimi, rjavimi ali črnimi lisami in kratko dlako: čistokrvni poenter ♪
  25.      poentêr  -ja m (ȇ) delavec, ki obračunava vrednost opravljenega dela: poenter in obračunovalec ♪

   37.190 37.215 37.240 37.265 37.290 37.315 37.340 37.365 37.390 37.415  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA