Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (37.115-37.139)



  1.      podočnják  -a m (á) 1. modrikasta polkrožna lisa pod očesom zaradi utrujenosti, slabokrvnosti: bila je bleda, z izrazitimi podočnjaki 2. podočnik: izpuliti podočnjak / močno razviti podočnjaki pri divjem prašiču
  2.      pòdodbòr  -ôra m (- -ó) skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog v okviru odbora: sestaviti pododbor
  3.      pòdoddélek  -lka m (-ẹ̑) 1. organizacijska enota v okviru oddelka: oddelki in pododdelki v tovarni 2. grafično ločen del česa: oddelki in pododdelki na grafikonu / zastar. vsako poglavje je razdeljeno na več pododdelkov podpoglavij
  4.      podódrje  -a s (ọ̑) gled. prostor pod odrom, navadno opremljen z napravami za vrtenje, pogrezanje igralne ploskve: oder in pododrje
  5.      pòdodsèk  -éka m (- -ẹ́) 1. del odseka: tudi ta pododsek ceste so obnovili / področje so razdelili na več odsekov in pododsekov 2. raba peša organizacijska enota v okviru odseka: pododsek društva
  6.      pòdoficír  -ja m (-) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja: zbrali so se vsi oficirji in podoficirji / aktivni podoficir / podoficir milice ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec tega čina
  7.      podojíti  -ím dov., podójil ( í) 1. z dojenjem nahraniti: morala je še podojiti otroka 2. nar. vzhodno pomolsti: podojiti krave podojèn -êna -o: otrok še ni podojen
  8.      podôkna  tudi podókna -ken s mn.; ọ́) nar. vzhodno prostor zunaj pod oknom, okni: na podoknih rastejo rože
  9.      podôkničar  in podókničar -ja m (; ọ̑) redko vasovalec: zbralo se je več podokničarjev
  10.      pòdóktorski  -a -o prid. (-ọ́) ki je po doktorskem naslovu: podoktorsko raziskovalno delo
  11.      podólg  [g] prisl. (ọ̑) nar. zahodno podolgem: mesto je razdeljeno z ulicami podolg in počez
  12.      podólgast  -a -o [g] prid. (ọ̑) podolgovat: podolgast predmet; hišo so zgradili podolgasto / obraz je imela zelo podolgast
  13.      podólgem  in po dólgem [g] prisl. (ọ̑) vzporedno z daljšo stranjo, osjo a) predmeta, ki določa, predstavlja tak položaj: leči podolgem na klop; lestev položiti podolgem ob zid / preganiti list papirja podolgem; razrezati jabolčni zavitek podolgem in počez b) predmeta, ki pride v tak položaj: zlekniti se podolgem v travo; ekspr. telebniti podolgem v mlako ∙ ekspr. podolgem in počez prehoditi domovino v vseh smereh; vso; prim. dolg prid.
  14.      podólgič  [g] prisl. (ọ̑) redko podolgem: podolgič branati njivo; posoda ima okraske podolgič in počez
  15.      podolgovàt  -áta -o [g] prid. ( ā) ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema: rastlina s podolgovatimi listi; podolgovat pladenj; podolgovata hiša, njiva; podolgovata kost; odprtino so naredili podolgovato / ima podolgovat obraz / pecivo podolgovate oblike
  16.      podolgovátost  -i [g] ž (á) lastnost, značilnost podolgovatega: podolgovatost obraza
  17.      podólje  -a s, rod. mn. tudi podólij (ọ̑) geogr. pas nižjega sveta v hribovitem svetu: kraško podolje
  18.      podólž  [ž] prisl. (ọ̑) podolgem: travnik je podolž sekal jarek; niti so napete podolž in počez ∙ ekspr. podolž in počez prepotovati deželo v vseh smereh; vso
  19.      podólž  [ž] predl. (ọ̑) redko vzdolž: podolž velike dvorane so stebri
  20.      podólžen  -žna -o [ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / redko podolžna brazgotina na vratu podolgovata // vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku ♦ geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja podólžno prisl.: podolžno prepognjen list; podolžno prerezane gobe
  21.      podólžnik  -a [ž] m (ọ̑) grad. glavni nosilni element pri mostni, krovni konstrukciji, vzporeden z glavno osjo: prečniki in podolžniki
  22.      podomačítev  -tve ž () glagolnik od podomačiti: podomačitev prizorišča drame
  23.      podométen  -tna -o prid. (ẹ̑) teh. ki je, se nahaja pod ometom: ugotoviti podometno zgradbo stene / vzidati lesene podometne zatiče; podometna vtičnica ♦ elektr. podometna inštalacija inštalacija z vodniki pod ometom
  24.      podòr  -ôra m ( ó) knjiž. podiranje, rušenje, navadno zemlje, kamnine, ki ima spodkopano podlago: podor stropa v podzemeljski jami / v rudniku je prišlo do manjših podorov / podor skalovja na strmem pobočju; pren., ekspr. gospodarski podor // plast zemlje, kamnine, nastala zaradi podiranja, rušenja: rov zaključuje podor, ki ne dopušča prehoda; skalni podor je zaprl vhod v jamo / vrh hriba je dostopen po nevarnem podoru
  25.      podòr  -ôra inra m ( ó, ọ́) agr. gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo: sejati rastline za podor / večati rodovitnost zemlje s podorom

   36.990 37.015 37.040 37.065 37.090 37.115 37.140 37.165 37.190 37.215  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA