Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (36.965-36.989)



  1.      podbelíti  in podbéliti -im dov. ( ẹ́) gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla v obliki pasu: podbeliti smreke
  2.      podbíti  -bíjem dov., podbìl (í ) 1. žel. z udarjanjem narediti podlago iz stolčenega kamenja bolj trdno: dobro podbiti železniške pragove 2. nar. zahodno opremiti s kovinskim delom spodnji del česa; podkovati: podbiti čevlje
  3.      podbóčiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) upreti roke v boke: vzravnal se je in se podbočil / podbočiti se z obema rokama; podbočila je roki in odgovorila podbóčen -a -o: s podbočenima rokama se je postavila pred vrata
  4.      podbòj  -ôja m ( ó) okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril: vrata se prilegajo podboju; vzidati podboj; kamnit, lesen podboj / redko okenski podboj okenski okvir / vratni podboj ♦ grad. okvirni podboj katerega debelina je večja od širine; plohasti podboj katerega širina je večja od debeline // pokončni del tega okvira: nasloniti se na, ob podboj; prijel se je za podboje in zagradil pot; stati med podboji ∙ ekspr. kar naprej podpira podboje sloni na podboju, namesto da bi delal
  5.      podcenjeválen  -lna -o prid. () ki izraža podcenjevanje: kazati podcenjevalen odnos do problema
  6.      podcenjevánje  -a s () glagolnik od podcenjevati: podcenjevanje sovražnika; podcenjevanje lastnih sposobnosti ∙ s podcenjevanjem gleda na njegovo umetnost podcenjuje jo
  7.      pòdčástnik  -a m (-) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja; podoficir: takrat je bil še podčastnik / tečaj za gasilske podčastnike ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec takega čina
  8.      podčépina  -e ž (ẹ̑) 1. agr. pijača, ki se nateče v posodo, postavljeno pod pipo, čep pri točenju: v posodi se je nabralo kar precej podčepine 2. slabš. slaba pijača, zlasti vino: podčepino prodaja, ki je ni mogoče piti
  9.      pòdčlôvek  -éka m ed. in dv. (-ẹ́) ekspr. kdor je manj sposoben, manj popoln od povprečnega človeka: nadčlovek in podčlovek / ženska je bila zanj še zmeraj podčlovek neenakovredna moškemu; prim. podljudje
  10.      podčŕtati  -am dov.) 1. narediti črto, črte pod čim: podčrtati neznane besede v besedilu; podčrtati z dvema črticama; podčrtati s svinčnikom / kot opomba podčrtal avtor 2. poudariti: sneg je podčrtal črnino dreves; spretno izbrana barva podčrta odlike postave / publ. v knjigi je podčrtal prizadevanje naše države za mirno sožitje podčŕtan -a -o: v referatu so podčrtani uspehi zadnjih let; s košatimi obrvmi podčrtano čelo
  11.      podčrtávati  -am nedov. () 1. delati črto, črte pod čim: podčrtavati važnejša mesta v knjigi; podčrtavati s svinčnikom / podčrtavati akte določena mesta, stvari v aktih 2. poudarjati: temna obleka je podčrtavala belino polti; redki streli so podčrtavali tišino / publ. v knjigi podčrtava, da so si delavci morali te pravice šele priboriti
  12.      podčŕten  -tna -o prid. () navadno v zvezi podčrtna opomba opomba pod črto: razložiti v podčrtnih opombah
  13.      podčrtováti  -újem nedov.) 1. delati črto, črte pod čim: bral je knjigo in podčrtoval besede 2. poudarjati: nova moda podčrtuje linijo postave / publ. podčrtovati odgovornost velikih sil za mir v svetu
  14.      pòddêblo  -a s (-é) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla: poddeblo členonožcev
  15.      pòddružína  -e ž (-í) biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine: rastlina iz poddružine cevnic
  16.      podedljív  -a -o prid. ( í) ki se da podedovati: podedljiva pravica / podedljiva bolezen
  17.      podedovánje  in podédovanje -a s (; ẹ̄) glagolnik od podedovati: podedovanje posestva; pravica do podedovanja / podedovanje lastnosti, nagnjenj
  18.      podedováti  -újem in podédovati -ujem dov.; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: podedovati denar, hišo; podedovati po stricu, za očetom; veliko podedovati / podedovati pravico do plemiškega naslova 2. prevzeti od prednikov: podedovati bolezen; od matere je podedoval barvo oči / ekspr. podedovati zanimanje za knjige; pren. podedovati stare navade ● podedoval je očetov poklic odločil se je za isti poklic, kot ga je imel oče podedován in podédovan -a -o: podedovani predsodki; podedovane lastnosti; podedovano premoženje
  19.      pôdel  -dla -o [ǝ] prid., pôdlejši (ó) ki ima zelo negativne lastnosti v moralnem pogledu: podel človek; biti podel / podlo dejanje / podla zavist pôdlo prisl.: podlo ravnati
  20.      podélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / redko toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi 2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala ∙ zastar. podelati jabolka v mošt predelati 3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal podélati se ekspr. iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebonizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal podélan -a -o: očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin ∙ nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni
  21.      podelílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na podelitev: podelilno znamenje ♦ jur. podelilna listina nekdaj listina, s katero se podeli določena pravica
  22.      podelíti  -ím dov., podélil ( í) 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost ♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja
  23.      podelováti  -újem dov.) nar. z izdelovanjem česa porabljati: podeluje že drugi klobčič volne ∙ zastar. podelovati smetano v maslo predelovati
  24.      pôden  -dna -o prid. (ō) nanašajoč se na pod, tla: podni lak; podne in stenske letve; podno loščilo / podne površine / podna vrata so zaškripala
  25.      pòdenôta  -e ž (-ó) kar v okviru enote tvori, predstavlja funkcionalno celoto: v sestavi poslovne enote sta dve podenoti; vso snov so razdelili v več podenot

   36.840 36.865 36.890 36.915 36.940 36.965 36.990 37.015 37.040 37.065  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA