Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (36.865-36.889)


  1.      pocéni  prid. neskl. (ẹ́) ki je po nizki ceni: poceni knjiga, obleka; hrana ni poceni; poceni pohištvo, stanovanje / ekspr. naliva se s poceni žganjem z žganjem slabše kakovosti // ekspr. malovreden, slab: poceni film; poceni literatura; njegova šala je bila zelo poceni; pren. poceni slava ● ekspr. nismo tako bogati, da bi kupovali poceni stvari kupujemo dobre, čeprav dražje stvari; ekspr. poceni zmaga zmaga, pridobljena brez velikega truda, žrtvovanja; ekspr. poceni ženska vlačuga, prostitutka; pog. ta gostilna je poceni v njej se za hrano, oskrbo malo plača; prim. cena, cenejši ♪
  2.      pocéni  prisl. (ẹ́) po nizki ceni: poceni kupiti, prodati / takrat se je živelo bolj poceni; pren., ekspr. ne daj se tako poceni; poceni zaslužena pohvala ∙ pog. poceni se najesti malo plačati za hrano; pog., ekspr. poceni jo je odnesel ne da bi bil huje kaznovan ali poškodovan; prim. cenejši ♪
  3.      pocenítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od poceniti: pocenitev stanovanj, živil / publ. pocenitev obratovanja z novimi stroji zmanjšanje obratovalnih stroškov ♪
  4.      pocenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj cenejše: pocenjevati gradbene storitve / stroji pocenjujejo delo ♪
  5.      pocépati  -am tudi pocêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) ekspr. 1. popadati: knjige so pocepale s police / skoraj vse hruške so pocepale z vej / v koči so od utrujenosti kar pocepali na klop 2. drug za drugim poginiti: vse živali so mu pocepale zaradi mraza ♪
  6.      pocepetáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas cepetati: deklica je pocepetala od veselja / pocepetal je po tleh z bosimi nogami / ekspr. dojenček je še malo pocepetal, nato pa zaspal pobrcal ♪
  7.      pocepíti  in pocépiti -im dov. (ȋ ẹ́) drugega za drugim cepiti: ogledoval je jablane, ki jih je prejšnje leto pocepil / ko je pocepil otroke, so prišli na vrsto odrasli ♪
  8.      pocéstnica  -e ž (ẹ̑) slabš. prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici: ulice, na katerih postavajo pocestnice; zgodbe o pocestnicah; ravna z njo kot s pocestnico zelo nespoštljivo / družiti se s pocestnicami vlačugami, prostitutkami; postala je prava pocestnica ♪
  9.      pocéstnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. potepuh, klatež: vrnil se je, pocestnik, v domači kraj 2. ženskar, vlačugar: imeli so ga za največjega pocestnika v mestu ♪
  10.      pocingljáti  -ám dov. (á ȃ) povzročiti visoke, zveneče glasove: pocingljal je z zlatniki v žepu / ekspr. stekla je iz sobe in pocingljala pri sosednjih vratih pozvonila // dati visoke, zveneče glasove: zvonček je pocingljal ♪
  11.      pocingljávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih cingljati: zvonček je pocingljaval / sunkovito je obračala glavo in pocingljavala z velikimi uhani / v torbi so mu pocingljavale steklenice ♪
  12.      pocíniti  -im dov. (í ȋ) prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pociniti pločevino pocínjen -a -o: pocinjena žica ♪
  13.      pocinkoválnica  -e ž (ȃ) obrat, delavnica za cinkanje: delati v pocinkovalnici ♪
  14.      pocmokáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas cmokati: popil je mošt in pocmokal / pocmokati z ustnicami ● pog., šalj. stisnil jo je k sebi in pocmokal večkrat poljubil ♪
  15.      pocokláti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. pohoditi, pomendrati: vso travo bodo pocoklali / ogorek je vrgel na tla in ga s škornji pocoklal ♪
  16.      pocúkati  -am dov. (ú ȗ) pog. večkrat sunkoma potegniti: pocukati koga za lase, rokav; pocukati za vrv ♪
  17.      pocuréti  -ím dov. (ẹ́ í) steči, spolzeti v tankem curku: kri mu je privrela na lase in mu pocurela čez obraz ♪
  18.      pocúzati  -am dov. (ȗ) nav. ekspr. posesati: pocuzati kri iz rane ♪
  19.      pocvírnati  -am dov. (ȋ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: rad bi jo pocvirnal, pa ne more / pazniku jo je pocvirnal ušel ♪
  20.      pocvréti  -cvrèm dov., pocvŕl (ẹ́ ȅ) 1. krajši čas cvreti: narezano slanino pocvremo in dodamo čebulo 2. pog., ekspr., v zvezi z jo steči, zbežati: nenadoma jo je pocvrl po hodniku ♪
  21.      póč  -í ž (ọ̑) nar. gorenjsko razpoka: poč se veča; poč v hlodu ♦ alp. navpična razpoka v skalovju ♪
  22.      počàk  tudi počák -áka m (ȁ á; ȃ) zastar., v prislovni rabi, v zvezi na počak na kredit: dati, dobiti, kupiti na počak ◊ lov. lov na počak lov na čakanje ♪
  23.      počákaj  -te medm. (ā) 1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: počakaj, to pa ni tako 2. izraža grožnjo: počakajte, še žal vam bo ♪
  24.      počákati  -am dov., počákajte in počakájte; počákala in počakála (á ȃ) 1. ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: počakal ga je doma; počakati na avtobus; počakati pred hišo; po pouku se vsak dan počakata / kot vljudnostna fraza trenutek počakajte, prosim 2. ne storiti česa, računajoč, da se bo kaj zgodilo: počakal bo ugodne prilike, ugodno priliko; počakati na odgovor; počakaj, da doštudiraš, pa boš samostojen // ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: še malo počakam, potem pa moram iti; vlak je počakal, da so obvezali ranjence; počakati koga s kosilom; počakati z nakupom do konca meseca / kot opozorilo počakaj, da te počešem 3. pog. ostati dolgo uporaben, užiten: jabolka v tej kleti počakajo; mleko najbolje počaka v latvici ● ekspr. nič ne hiti, delo te bo počakalo nihče ga ne bo opravil namesto tebe; ekspr. bal se je, da ga bo kje počakal poiskal in mu kaj hudega, neprijetnega naredil; obljubila mu je, da ga bo počakala da se ne bo poročila z drugim; ekspr. obljubil mu je, da bo za denar počakal dal mu je odlog za plačilo; ekspr. nesreča jo je počakala na cesti se ji je zgodila ♪
  25.      počásen  -sna -o prid., počasnéjši in počásnejši (á ā) 1. ki porabi za kako pot ali delo razmeroma dosti časa: počasen človek; počasni konji; je počasen pri delu // ki ima majhno hitrost: počasen tok reke; počasna hoja, vožnja; počasno vrtenje / počasen ples / počasna rast / počasen tempo dela / stopati s počasnimi koraki počasi 2. opravljen v daljšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: počasna izdelava dokumentacije; počasno prekajevanje mesa; počasno vzhajanje testa 3. ki nastopi v razmeroma dolgem času: počasna sprememba / počasna smrt ● pog. je počasnih nog počasi hodi; žarg., šport. sneg je počasen ne dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; pog. bolj počasne glave, pameti je ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; ekspr. počasno delo zamudno; dihanje bolnika je postajalo počasnejše in utrip slabotnejši vdihi in izdihi so bili v čedalje večjem časovnem presledku ◊ avt. pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; film. počasni hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 24 do 2 sliki na sekundo počásno prisl. 1. zastar. počasi: počasno hoditi, odpirati 2. v primerniku bolj počasi: hodil je čedalje počasneje; dobro bi bilo voziti malo počasneje; zakostenitev pri človeku poteka počasneje kot pri živalih ♪

   36.740 36.765 36.790 36.815 36.840 36.865 36.890 36.915 36.940 36.965  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA