Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (36.240-36.264)



  1.      pikón  -a m (ọ̑) nar. kramp, navadno samo s sekalom: tla so bila trda, zato je kopal s pikonom
  2.      pikrínski  -a -o prid. () kem., v zvezi pikrinska kislina organska kislina, ki se uporablja za izdelavo razstreliv, zdravil
  3.      píksna  -e ž () nižje pog. konzervna škatla: na tleh so ležale prazne piksne
  4.      píl  -a m () nar. znamenje, navadno v obliki stebra: na križpotju je stal nad sto let star pil
  5.      píla  -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila ♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili
  6.      pilárna  -e ž () delavnica, obrat za izdelovanje pil: pilarna in nožarna
  7.      piláster  -tra m (á) arhit. iz stene nekoliko izstopajoč pas z bazo in kapitelom: pročelje stavbe je okrašeno s pilastri; kaneliran pilaster
  8.      Pilát  -a m () v zvezah: star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno
  9.      pilátovski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri Pilatu: pilatovsko vprašanje pilátovsko prisl.: pilatovsko si umiti roke
  10.      pílež  -a m () žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: zmerjajo jih z guleži in pileži
  11.      píljenje  -a s () glagolnik od piliti: odstranjevati ostružke s piljenjem / piljenje nohtov / piljenje jezika
  12.      pilón  -a m (ọ̑) arhit. vsak od dveh trapezastih stolpov ob vhodu v egipčanski tempelj: pročelje pilona je okrašeno z reliefi
  13.      pilót 1 -a m (ọ̑) 1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot 2. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: izkrcati, vkrcati pilota; izkušen pilot ◊ aer. avtomatski pilot avtopilot; zool. pilot riba toplih morij s petimi do sedmimi prečnimi progami, Naucrates ductor
  14.      pilót 2 -a m (ọ̑) grad. pokončen nosilni gradbeni element, vgrajen, zabit v tla: betonirati, zabijati pilote; stavba je, stoji na pilotih; hrastov, železobetonski pilot / glava pilota topi zgornji konec
  15.      pilotáža  -e ž () pilotiranje: vaje v pilotaži / plačati pristojbino za pilotažo ladje ∙ nestrok. mojstri visoke pilotaže akrobatskega letenja
  16.      pilóten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pilot2: pilotna višina 2. knjiž. poskusen: pilotna proizvodnja, serija ◊ soc. pilotna raziskava raziskava, s katero se preizkuša raziskovalni postopek za obsežnejšo raziskavo; teh. pilotni čevelj
  17.      pílula  -e ž () farm. zdravilo v obliki kroglice, zdravilna kroglica: lekarna izdeluje pilule; pogoltniti, vzeti pilulo; pilule, svečke, tablete / jemati (kontracepcijske) pilule kontracepcijske tablete; uspavalne pilule uspavalne tableteekspr. požreti grenko pilulo sprijazniti se z neprijetno stvarjo, z neprijetnim dejstvom
  18.      píment  -a m () gastr. posušeni plodovi pimentovca, ki se uporabljajo kot začimba: dodajati jedi piment; zrno pimenta
  19.      pímentovec  -vca m () bot. tropsko drevo, katerega posušeni plodovi se uporabljajo kot začimba, Pimenta divica
  20.      pincéta  -e ž (ẹ̑) manjša kovinska priprava iz dveh vzporednih krakov za prijemanje česa drobnega: gazo je s pinceto položila na rano; s pinceto si populiti obrvi ♦ med. kirurška pinceta
  21.      pínč  -a m () 1. službeni ali hišni pes vitke postave s prisekanim repom in kratko ravno dlako: gojiti pinče / dobermanski pinč doberman; pritlikavi pinč 2. slabš. manjši klobuk brez krajevcev ali z ozkimi, zadaj zavihanimi krajevci: zmeraj nosi tisti pinč
  22.      pingpóng  tudi pinkpónk -a m (ọ̑) pog. namizni tenis: igrati pingpong ∙ publ. ta pingpong z dokumenti traja med državama že ves mesec pošiljajo jih sem in tja; neskl. pril.: pingpong miza, žogica
  23.      pínja  -e ž (í) priprava za izdelovanje manjše količine masla: prinesla je pinjo in začela pinjiti; naliti smetano v pinjo ● star. nosil je črno pinjo cilinder
  24.      pinjín  -a m () lingv. latinica za zapisovanje kitajskih glasov, besed, namenjena Nekitajcem: uvedba obveznega pinjina / zapisati lastno ime v pinjinu; neskl. pril.: pinjin transkripcija
  25.      pinót  -a m (ọ̑) kakovostno vino, po izvoru iz Francije: kupiti buteljko pinota / beli pinot

   36.115 36.140 36.165 36.190 36.215 36.240 36.265 36.290 36.315 36.340  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA