Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (35.526-35.550) 
- pánkeljc -a [kǝl] m (ȃ) nižje pog. trak, trakec: okrasiti mlaj s pisanimi pankeljci ♪
- panó -ja m (ọ̑) 1. plošča, na katero se pritrdijo razstavni predmeti, lepaki: na steni visijo panoji; v dvorani so že postavili panoje; panoji s fotografijami iz narodnoosvobodilne vojne / oglasni, reklamni pano; premični, viseči panoji 2. grad. sestavni del lahke, navadno odstranljive, premakljive stene: steno sestavljajo lesonitni panoji ♪
- pánoga -e ž (á) navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: v svoji panogi je strokovnjak / ta gospodarska, športna panoga se dobro razvija; industrijske, proizvodne panoge; slikarska panoga; ta tekstilna panoga dela zlasti za izvoz; literatura kot panoga umetnosti / publ. žene sodelujejo v vseh panogah javnega življenja na vseh področjih ◊ ekon. kapitalno intenzivne panoge pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala; šport. tekmovati v alpskih panogah disciplinah ♪
- panónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Panonsko nižino: panonske vasi / panonska narečna skupina / Panonska nižina ♦ arhit. panonska hiša ozka nizka hiša s stenami iz ilovice in lesa ter s streho, krito s slamo; bot. panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica; lingv. panonska teorija teorija, po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini ♪
- panóptikum tudi panóptik -a m (ọ́) 1. muzej voščenih lutk: obiskati panoptikum; tam je stal kot voščena lutka iz panoptikuma / panoptikum v Londonu; pren., knjiž. tu je panoptikum njegovih idej, zmag in porazov; njegovi junaki so figure iz panoptikuma slovenskega življenja v Cankarjevem času 2. nekdaj prostor, zlasti v cirkusu, z zanimivostmi, posebnostmi: v panoptikumu je videl žival z dvema glavama 3. nekdaj poslopje, prostor s pripravo za gledanje slik na platnu: stati pred panoptikumom ♪
- pánožen -žna -o prid. (á) nanašajoč se na panogo, dejavnost: panožni sindikat / panožno načelo organiziranja ♪
- pánožíca -e ž (ȃ-í) nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane: ameba se giblje s panožicami ♪
- pánski 1 -a -o prid. (ȃ) 1. ekspr. tak kot pri Panu: imeti panski obraz; panski smeh 2. knjiž., redko paničen: v panskem strahu je planil s postelje ♪
- pantagruélski -a -o prid. (ẹ̑) tak kot pri Rabelaisovem Pantagruelu: pantagruelski humor ♪
- panteízem -zma m (ȋ) filoz. nazor, ki istoveti boga s svetom, naravo: pristaš panteizma ♪
- pantomíma -e ž (ȋ) gled. igra, v kateri izražajo igralci čustva in razpoloženje samo s kretnjami, mimiko, navadno ob spremljavi glasbe: igrati, uprizoriti pantomimo / baletna pantomima; pantomima treh klovnov ♪
- pantomímičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pantomimike ali pantomimo: pantomimični gibi; pantomimične kretnje / pantomimični plesi pantomímično prisl.: pantomimično režirani prizori ∙ pantomimično je nakazal, da se ne strinja z mimiko ♪
- pantomímik -a m (í) gled. igralec, ki izraža čustva in razpoloženje samo s kretnjami, mimiko, navadno ob spremljavi glasbe: nastopa znamenit pantomimik; spada v skupino modernih pantomimikov ♪
- pantomímski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pantomimo: pantomimski vložek v dramski predstavi / pantomimski igralec ♪
- pápa -e ž (á) otr. jed: le jej, to je dobra papa ♪
- papá prisl. (ā) otr. izraža odhod od doma, na sprehod: gremo papa ♪
- pàpá medm. (ȁ-ā) otr. izraža pozdrav pri slovesu: pomahala je otroku: papa ♪
- papagájstvo -a s (ȃ) slabš. nekritično ponavljanje mnenja, izjav koga drugega: zaradi svojega papagajstva ni mogel biti priljubljen ♪
- papája -e ž (ȃ) bot. tropska rastlina s šopasto razvrščenimi listi ali njen veliki, okrogli užitni sad, Carica papaya: banane in papaje ♪
- papalína -e ž (ȋ) zool. majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih; sprat: loviti papaline ♪
- papánov -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od papa: vse papanovo premoženje je bilo zapravljeno ♪
- papatáči -ja m (ȃ) 1. med. influenci podobna bolezen, razširjena zlasti v Dalmaciji in Makedoniji: zbolel je za papatačijem 2. nestrok. zelo majhna žuželka, ki prenaša milejšo obliko malarije, strok. popadač: uničevati papatačije ♪
- pápež -a m (ȃ) 1. vrhovni poglavar katoliške cerkve: papež je izdal novo okrožnico; voliti novega papeža; sprejem pri papežu ∙ ekspr. naj bom papež, če je to res izraža nezaupanje v trditev; biti bolj papeški kot papež biti zelo strog, dosleden glede izpolnjevanja zahtev, norm 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je na kakem področju najpomembnejši, najbolj priznan: razglasili so ga za papeža eksistencializma ♪
- pápežev -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na papeža: slovesno papeževo oblačilo / papeževa duhovna oblast ◊ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; rel. papežev blagoslov; papežev legat; papeževa nezmotljivost dogma, da je papež v slovesno izrečenih versko-moralnih naukih nezmotljiv ♪
- pápica -e ž (á) otr. jed: to je dobra papica ♪
35.401 35.426 35.451 35.476 35.501 35.526 35.551 35.576 35.601 35.626