Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (35.440-35.464)


  1.      pakét  -a m (ẹ̑) 1. predmet, predmeti z ovojem zaradi prenosa, prevoza: nesti paket; odpreti, odviti paket; prevezati paket z vrvico; zložiti pakete na polico; velik paket / narediti paket zaviti kaj in prevezati z vrvico / darilni paket za darilo // poštna pošiljka, ki ima določeno velikost, težo, vrednost in embalažo: dostaviti, izročiti paket; oddati paket na pošto; opremiti paket s podatki; poslati kaj kot paket / interniranci so dobivali pakete od doma hrano in druge potrebščine v takih pošiljkah; poslati kaj v paketu / poštni paket 2. pog., z rodilnikom določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli; zavitek: naročil je pet paketov sveč; paket vžigalic 3. publ. več na kak način med seboj povezanih stvari: paket informacij, storitev; paket ukrepov, zakonov ◊ adm. paket kartic določeno število (luknjanih) kartic, na katerih so podatki, program; paket programov kar spada pod določen proces, operacijo; ekon. kontrolni paket delnic v kapitalistični ekonomiki večje število delnic, ki omogoča delničarjem odločanje o poslovanju delniške družbe; fiz. valovni paket skupina valov; ptt vrednostni paket v domačem prometu z navedeno vrednostjo nad določeno vsoto; v mednarodnem prometu z navedeno vrednostjo ne glede na vsoto; tur. (turistični) paket celotna penzionska oskrba z dodatnimi turističnimi storitvami ♪
  2.      pakéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na paket: paketni oddelek na pošti / turistično podjetje se trudi za ustrezno paketno politiko ♦ filat. paketna znamka znamka, namenjena le za frankiranje paketov ♪
  3.      pakírka  -e ž (í) delavka, ki pakira: iščejo pakirko ♪
  4.      pakírnica  -e ž (ȋ) prostor za pakiranje: pakirnica kave; pakirnica za sadje; sortirnica in pakirnica ♪
  5.      pákt  -a m (ȃ) mednarodna pogodba, zlasti politična, vojaška: podpisati pakt / predlog o sklenitvi nenapadalnega pakta; vojaški pakt; pakt o varnosti ♦ polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; zgod. londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante ♪
  6.      palácij  -a m (á) um. stanovanjski del srednjeveškega gradu ♪
  7.      paláča  -e ž (á) navadno s prilastkom veliko, razkošno grajeno poslopje, navadno za javne namene: živeti v palači; mogočna palača s stebri in stolpiči; doževa, kraljeva palača; vladna palača; palača Organizacije Združenih narodov / ekspr. njegova hiša je prava palača velika, razkošna stavba ∙ preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari ♪
  8.      paláčen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na palačo: vzpenjati se po širokem palačnem stopnišču / palačna arhitektura ♪
  9.      paladín  -a m (ȋ) 1. v srednjem veku vitez na dvoru, zlasti Karla Velikega: kralj in njegovi paladini 2. knjiž. privrženec, somišljenik: bil je vnet paladin nasprotne stranke ♪
  10.      palankín  -a m (ȋ) v indijskem in kitajskem okolju zaprta nosilnica: kralja so nesli na pozlačenem palankinu ♪
  11.      pálas  -a m (ȃ) um. stanovanjski del srednjeveškega gradu: ohranjen je palas z lepimi romanskimi okni ♪
  12.      pálaš  -a m (ȃ) nekdaj meč z ostrino na eni strani rezila: konjeniki so si opasali palaše / nabrusiti palaš ♪
  13.      palatál  -a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik: palatali in guturali // soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e, mehki soglasnik: palatali c, j, č, ž, š, dž ♪
  14.      palatálen  -lna -o prid. (ȃ) lingv. tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom: palatalna pripora / palatalni l [l'] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; palatalni soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom ♪
  15.      palatalizácija  -e ž (á) lingv. sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika, mehčanje ♪
  16.      pálček 1 -čka m (ȃ) 1. v pravljicah zelo majhnemu moškemu podobno bradato bitje: začaran je bil v palčka; sedem palčkov; palček krojaček 2. kip ali podoba, ki tega predstavlja: kupiti palčka / vrtni palčki 3. ekspr. zelo majhen človek: proti meni je on palček ◊ zool. zelo majhna ptica pevka z rjavkastim kratkim repom, Troglodytes troglodytes ♪
  17.      pálček 2 -čka [u̯č] m (ȃ) nav. ekspr. manjšalnica od palec: ranila se je v palček ♪
  18.      pálčen  -čna -o [u̯č] prid. (ȃ) nanašajoč se na palec: palčna stran roke / palčna obveza; pozimi nosi palčne rokavice rokavice z enim prstom / 6-palčna plošča ◊ anat. palčna grča; obrt. palčno kolo nekdaj leseno kolo s paličastimi zobmi na obodu, nameščenimi v smeri osi kolesa; zgod. palčni vijaki mučilna naprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev ♪
  19.      pálčica 2 -e ž (ȃ) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje: prišli so palčki in palčice ♪
  20.      pálčnica  -e [u̯č] ž (ȃ) nav. mn. 1. redko rokavica z enim prstom; palčnik: otrok je imel na rokah palčnice 2. zgod. mučilna priprava iz dveh železnih ploščic za stiskanje palcev; palčni vijaki: natezalnica in palčnice ♪
  21.      pálčnik  -a [u̯č] m (ȃ) 1. nav. mn. rokavica z enim prstom: na rokah je imel palčnike; natakniti, sneti palčnike; usnjeni, volneni palčniki 2. tanka gumijasta prevleka za palec: čez obvezo na palcu so mu dali palčnik 3. nar. zgornji, krajši rogelj senenih vil: palčnik se je zlomil ◊ bot. palčnik dlakava rastlina s temno modrimi zvončastimi cveti v socvetju; koprivasta zvončnica; les. palčnik skobljič za izdelovanje zaokroženih robov ali okroglih palic; voj. palčnik nekdaj železna rokavica z enim prstom kot del oklepa ♪
  22.      pálec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. najdebelejši prst na roki ali nogi: palec ga boli; desni palec; palec levice; palec na nogi / odtisniti palec; sesati palec / redko palci mu gledajo iz raztrganih čevljev prsti; plesti palec del rokavice za palec / oblikujemo za palec velike svaljke za dolžino palca 2. nekdaj dolžinska mera, približno 2,5 cm: dolg je pet čevljev in dva palca ● žarg. postavil se je na cesto in dvignil palec dal z dvigom palca znak, da prosi za zastonjsko vožnjo z avtomobilom; cesar je obrnil palec navzdol pri gladiatorskih igrah s palcem dal znak za usmrtitev premaganega; star. samo za palec je odprla vrata zelo malo; zastar. vse je imel pod palcem pod svojim vplivom, v oblasti; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat ◊ fiz. angleški palec dolžinska mera, 2,54 cm; strojn. palec majhen vzvod ali ploščica, ki štrli iz gredi ♪
  23.      paleo...  ali páleo... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na davno preteklost: paleoantropologija, paleografija, paleolitik, paleozoik ♪
  24.      paleolítik  -a m (í) arheol. predzgodovinska doba, v kateri se uporablja kamenje za izdelavo orodja, starejša kamena doba: ostanki paleolitika; paleolitik in neolitik ♪
  25.      paleolítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na paleolitik: paleolitski človek / paleolitska kultura / odkriti paleolitsko postajo ♪

   35.315 35.340 35.365 35.390 35.415 35.440 35.465 35.490 35.515 35.540  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA