Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (35.365-35.389)


  1.      pá...  predpona v sestavljenkah (ȃ) nanašajoč se na nepravi, nepristen: pakobul, pakristal, pakrožen ♪
  2.      páberek  -rka m (á) nav. mn., nav. ekspr. plod, sadež, ki ostane na požeti njivi, v obranem nasadu: otroci so za njimi pobirali paberke in delali snopke zase / paberki poljskih pridelkov; pren. po cesti so se vlekli zadnji paberki divizije // redko slab, nedozorel sadež: z jablane so že padali zeleni paberki // kar se dobi s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: šolski paberki; v njegovih delih je precej paberkov dekadence ♪
  3.      paberkoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor paberkuje: nagnali so paberkovalce, ki so kradli iz snopov / ekspr. novinarski paberkovalci ♪
  4.      paberkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paberkovanje: paberkovalna strast ♦ lingv. paberkovalna metoda ekscerpiranja metoda, po kateri se izpišejo le določene besede besedila ♪
  5.      paberkoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od paberkovalec: paberkovalka v vinogradu / paberkovalka tujih idej ♪
  6.      paberkovánje  in páberkovanje -a s (ȃ; á) glagolnik od paberkovati: paberkovanje po njivah, vinogradih / paberkovanje po antičnih filozofih ♪
  7.      paberkováti  -újem in páberkovati -ujem nedov. (á ȗ; á) iskati, nabirati plodove, sadeže, ki ostanejo na požeti njivi, v obranem nasadu: paberkovati po njivah, vinogradih; paberkovati po trgatvi // ekspr. iskati, nabirati sploh: ob greznici paberkuje golob; otroci so radi paberkovali po smetiščih // ekspr. prihajati do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem: paberkovati na jezikoslovnem polju; zanimivo je bilo paberkovati po teh zapisih ♪
  8.      pácast  -a -o prid. (á) nav. ekspr. biti razmočen, lepljiv: pacasta ilovnata zemlja; pacasto testo ♪
  9.      pacáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. riti, mešati z rokami, nogami: otroci pacajo po blatu 2. ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne pacaj klopi 3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: piši lepo, ne pacaj 4. ekspr. počasi delati: to pacajo že tri leta // nestrokovno delati: oče v kleti nekaj paca ● pog., ekspr. rada paca peče, pripravlja zlasti pecivo; slabš. spet paca po platnu riše, slika pacáti se ekspr. biti razmočen, lepljiv: ne bodo sadili, ker se zemlja še paca ♪
  10.      pácek  -cka m (ȃ) 1. ekspr. umazan človek, navadno otrok: kakšen pacek si / kot psovka umij se, pacek 2. ekspr. malopriden, malovreden človek: če si tako naredil z njim, si velik pacek / kot psovka spet kvanta, pacek 3. nar. prašiček: lani je packe dobro prodal ♪
  11.      pacemaker  -ja [péjsméjker] m (ẹ̑-ẹ̑) med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca, srčni spodbujevalnik ♪
  12.      paciènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) bolnik v odnosu do zdravnika, zdravstvene ustanove: pacient je moral dolgo čakati; v čakalnici ni bilo nobenega pacienta; pacienti interne klinike ♪
  13.      pacifikácija  -e ž (á) glagolnik od pacificirati: pacifikacija države; obračunavanje v okviru pacifikacije ◊ zgod. graška pacifikacija sporazum, sklenjen v Gradcu leta 1572, po katerem so dobili versko svobodo plemiči in njihove družine ♪
  14.      pacifízem  -zma m (ȋ) politično gibanje, ki nasprotuje vsaki vojni: zavračati pacifizem / buržoazni pacifizem / socialni pacifizem ♪
  15.      pácka  -e ž (ȃ) 1. kar nastane zaradi (nehote) razlite tekočine po kaki površini, navadno okrogle oblike: v domači nalogi je naredil več pack / ekspr. odstraniti krvave packe madeže / packe črnila 2. ekspr. umazan človek, navadno otrok: umij se, ne bodi taka packa / kot psovka packa umazana 3. ekspr. kdor grdo, malomarno piše, riše: poglej te črke, da moreš biti taka packa 4. ekspr. malopriden, malovreden človek: bil je velika packa in falot / ni mu za pošteno dekle, rajši ima tisto packo / kot psovka spet kvanta, packa ♪
  16.      packáč  -a m (á) slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo: ponujali so se mu že packači, a jih je odklonil ♪
  17.      packaríja  -e ž (ȋ) slabš. 1. jed, navadno slabo pripravljena: te packarije ne bo jedla; ni mu mar za tiste sladke packarije 2. slika, navadno brez umetniške vrednosti: za packarije na stenah se še zmenil ni 3. malopridno, malovredno dejanje, ravnanje: toliko packarij skupaj mu ni napravil še nihče; počeli so razne packarije / ta kritika je navadna packarija ♪
  18.      páckast  -a -o prid. (ȃ) ekspr. poln pack, umazan: po obrazu je bil ves packast; packaste roke / kot psovka packa packasta ♪
  19.      packáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. delati packe: pero packa; packati s črnilom // ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne packaj po mizi 2. riti, mešati z rokami, nogami: otroci packajo po blatu 3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: poglej te zvezke, kako packa 4. ekspr. počasi delati: ta spis packa že več tednov // nestrokovno delati: zmeraj kaj packa ● ekspr. mati v kuhinji nekaj packa kuha, peče; slabš. zdaj packa portret riše, slika ♪
  20.      packón  -a m (ọ̑) ekspr. umazan človek, navadno otrok: ta packon se nerad umiva // kdor grdo, malomarno piše, riše: poglej zvezke našega packona ♪
  21.      pàč  prisl. (ȁ) nav. ekspr. 1. izraža zadržanost, precejšnjo verjetnost: kozarček bi se zdajle pač prilegel; najbolj pametno bi pač bilo vrniti se / njegov prvi in pač tudi zadnji poskus je spodletel; potrt je, pač zato, ker nima službe; tega pač sam ne verjameš najbrž / kriv je, to se pač ne da tajiti; ljudstvo je pač vredno boljše usode gotovo, vsekakor // navadno na začetku stavka krepi povedano: pač bi bil nespameten, če bi ga poslušal; pač res je, kar pravi pregovor / sovražen nam ni, to pač ne 2. za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje; neki: kaj bo pač na to odgovoril; kdo je pač ta tujec; koliko let je pač, kar se nisva videla 3. izraža sprijaznjenje z danimi dejstvi: dela, kakor je pač navajen; takšno je pač življenje; kaj se hoče, smo pač reveži / otrok je bil kaznovan, je pač nagajal že 4. z nasprotjem v drugem stavku izraža omejevanje, dopuščanje: videl sem ga pač, a ogovoril ga nisem / rad ga srkne, to pač, vendar ne čez mero / vino bo pač kislo, bo pa le 5. uvaja zavrnitev s popravkom: ni priden delavec. Pač, priden je, samo neroden; to bi bilo vse. Pač, še nekaj; te pravice nimaš. Pač, imam jo; nas nisi pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci / vsi smo zbrani. Pač, pač, Andreja še ni ne, ne / kar sem storil, ti ni bilo v škodo. Ali pač ali pa (le) / kaj pa on? Pač, njega ne smemo pozabiti da, seveda, saj res 6. v vezniški rabi, v zvezi pač pa za uvajanje nove trditve namesto prej s pridržkom zanikane: ni znanstvenik, pač pa dober učitelj; tega ne trdi naravnost, pač pa po ovinkih; dekle (sicer) ni bogato, pač pa pridno je pa / podočniki so majhni, pač pa so kočniki izdatno večji zato pa, nasprotno pa // neustalj. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; ampak: reforma ni samo stvar delovnih organizacij, pač pa stvar najširše skupnosti ♪
  22.      páčenje  -a s (á) glagolnik od pačiti: pačenje obraza / gre za pačenje našega jezika / pačenje dejstev, zgodovinske resnice ♪
  23.      páči  -ja m (ȃ) ljubk., v meščanskem okolju ata, oče: vsi so se zbrali okoli pačija ♪
  24.      páčiti  -im nedov. (á ȃ) 1. delati nenaravne, nepravilne gube, poteze: pačiti obraz, ustnice; rad se pači; pačiti se od bolečine 2. nav. ekspr. spreminjati prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: pači besede; pačiti slovenski jezik / njegovega imena ne bo nihče pačil 3. prikazovati kaj drugače, kakor je: zavestno so pačili dejstva; pačiti zgodovinsko resnico 4. star. delati kaj manj lepo; kaziti: črna obveza jo je pačila / hiše pačijo okolico 5. star. vplivati moralno negativno; kvariti: s takim popuščanjem je pačil svoje hčere páčiti se 1. z delanjem takih gub, potez kazati, izražati negativen, odklonilen odnos: straži se je pačil; pačiti se komu za hrbtom / ekspr. to je pa res ugoden poklic, se je pačil je zaničljivo govoril 2. zastar. bahati se, postavljati se: pačili so se z učenostjo ♪
  25.      páčuli  tudi pačúli -ja m (ȃ; ȗ) 1. bot. indijska rastlina, ki vsebuje veliko eteričnega olja, Pogostemon patchouli: gojiti pačuli 2. kozm. parfum iz olja te rastline: dišala je po pačuliju ♪

   35.240 35.265 35.290 35.315 35.340 35.365 35.390 35.415 35.440 35.465  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA