Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (34.815-34.839)


  1.      ósen  tudi ôsen -sna -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na os: osna razdalja, smer; osna somernost / osni ležaj; osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol; osna sila sila v smeri osi predmeta, stroja ♦ geom. osni križ koordinatni sistem; osni odsek del koordinatne osi med izhodiščem in sečiščem premice ali ravnine s to osjo; osni presek presek skozi os; zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev ósno tudi ôsno prisl.: osno someren ♪
  2.      osénčenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost osenčenega: osvetljenost in osenčenost ploskve / zaradi osenčenosti so bile gube na obrazu še globlje ♪
  3.      osenčeváti  -újem nedov. (á ȗ) redko zasenčevati: klobuk ji je osenčeval obraz; z roko si je osenčevala oči ∙ knjiž. žalost ji osenčuje obraz je vidna, opazna ♪
  4.      osénčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen videz predmeta: osenčiti neosvetljene ploskve; z zamahom čopiča je osenčil drevo 2. v zvezi z oči, veke nanesti ličilo na veke: osenčiti oči z modro barvo; veke si je zelo osenčila 3. redko zasenčiti: z roko si je osenčila obraz ● knjiž. goste dlačice so mu osenčile roke potemnile osénčen -a -o: osenčeni deli ploskve; njegove risbe so bile dobro osenčene; zeleno osenčene oči ♪
  5.      osenjáva  -e ž (ȃ) knjiž., redko senčenje: različni načini osenjave / močna osenjava figur na sliki ♪
  6.      osépničast  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima brazgotine od prebolelih koz; kozav: osepničast obraz ♪
  7.      ósimski  -a -o [ozi-] prid. (ọ̑) zgod., v zvezi osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju: ratifikacija osimskih sporazumov ♪
  8.      osína  -e ž (í) agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu: osina pri ječmenu / po mlatvi ga je hrbet srbel od prahu in osin ♪
  9.      osínjak  -a m (ȋ) nar. osje gnezdo: razdreti osinjak; ose letajo okoli osinjaka; v sobi je šumelo kakor v osinjaku ♪
  10.      osínje  -a s (ȋ) agr. več osin, osine: osinje pri ječmenu / potresati osinje po travniku ♪
  11.      osinjéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko posinjeti: kričala je, da ji je obraz osinjel osinjèl in osinjél -éla -o: od mraza, strahu osinjele ustnice ∙ knjiž., redko osinjeli obraz je za trenutek zardel bledi ♪
  12.      osíp  -a m (ȋ) šol. s številom izraženo razmerje med številom istočasno vpisanih učencev in številom učencev, ki v rednem roku končajo šolanje: znižati osip v osnovnih šolah; osip študentov; odstotek osipa ∙ publ. osip članstva izstopanje iz organizacije, društva ♦ gozd. osip iglic glivična bolezen iglavcev, ki povzroča odpadanje iglic ♪
  13.      osipálnik  -a m (ȃ) agr. plugu podobna priprava za osipanje: okopalnik in osipalnik / ročni osipalnik ♪
  14.      osípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) 1. obdajati rastline z zemljo: osipati koruzo, krompir; osipati vrtnice; okopavati in osipati 2. povzročati, da kaj v večjih količinah odpada: veter osipa cvete, suho listje ● osipati pepel s cigare otresati osípati se 1. v večjih količinah odpadati: cveti se že osipajo; grozdje gnije in se osipa; suho listje se osipa // izgubljati cvete, liste, seme: jeseni se drevje osipa; jasmin se že osipa; pšenica je tako zrela, da se osipa zelo zrela; pren., pesn. predstava o sreči se v meni osipa ∙ žarg. razredi se osipajo prvotno število učencev v razredih se manjša; žarg. študenti se v tem obdobju zelo osipajo prvotno število študentov se manjša ♦ agr. ta sorta trte se osipa njeni cveti neoplojeni odpadajo 2. knjiž., ekspr. minevati: dan se osipa / prva mladost se ji že osipa osipajóč -a -e: osipajoča se leska; osipajoče se cvetje ♪
  15.      osipávati  -am nedov. (ȃ) obdajati rastline z zemljo: osipavati krompir osipávati se osipati se: suho listje se osipava / cvetoča jablana se v vetru osipava ♪
  16.      osipljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se rad osipa, odpada: te rože imajo osipljivo cvetje ♪
  17.      osír  -ja m (í) nar. osje gnezdo: ose delajo osir ∙ ekspr. dregniti v osir dati povod za hudo, množično razburjenje ♪
  18.      osiromaševáti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. siromašiti: kapitalisti so osiromaševali delavski razred / s slabo literaturo si otroci osiromašujejo duha ♪
  19.      osiromášiti  -im dov. (á ȃ) 1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo 2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod 3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad osiromášen -a -o: osiromašeni ljudje; osiromašene kmetije; osiromašena zemlja ♪
  20.      osirotéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati sirota: s šestimi leti je osirotela; zgodaj osiroteti 2. star., v zvezi s hiša postati prazen, nenaseljen: hiša je osirotela in se bo začela podirati // obubožati: sosed je osirotel in se z ostanki premoženja preselil osirotèl in osirotél -éla -o: skrbeti za osirotele otroke; osirotela hiša ♦ čeb. osirotela čebelja družina čebelja družina, ki je brez matice ♪
  21.      osíšče 1 -a s (í) osje gnezdo: razdreti osišče ♪
  22.      osíšče 2 -a s (í) 1. fiz. točka, okoli katere se telo vrti: osišče togega telesa 2. knjiž., navadno s prilastkom jedro, središče: osišče njihovega pogovora je bilo gospodarsko vprašanje; kulturno udejstvovanje predstavlja osišče njegovega življenja / kompozicijsko osišče kipa ◊ žel. tečaj, ležaj in mazalna naprava pri oseh tirničnih vozil ♪
  23.      osív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., navadno v zvezi z lasje, brada nekoliko siv: osivi lasje; osiva brada / osiv moški ♪
  24.      osivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. navadno v zvezi z lasje, brada postati siv: brada mu je osivela; lasje osivijo / knjiž. obraz ji je osivel 2. dobiti sive lase: od strahu osiveti; v njegovi družini so vsi zgodaj osiveli 3. knjiž. postarati se: zdaj sem osivel in veselja ni več ∙ knjiž., ekspr. v tej službi je osivel zelo dolgo je (bil) v tej službi osivèl in osivél -éla -o: osiveli lasje; že osivel moški ♪
  25.      ósji  in ôsji -a -e prid. (ọ̑; ȏ) nanašajoč se na ose: osji pik; uničiti osje gnezdo ∙ ekspr. dregniti v osje gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje ♪

   34.690 34.715 34.740 34.765 34.790 34.815 34.840 34.865 34.890 34.915  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA