Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (34.415-34.439) ![](arw_left.gif)
- opérjenec -nca m (ẹ̑) knjiž., ekspr. ptič: ob bregu reke so se zbrali razni operjenci ♪
- opérjenost -i ž (ẹ̑) knjiž. dejstvo, da je telo poraslo s perjem: operjenost mladičev / slaba operjenost pri nekaterih papigah ♪
- opésniti -im dov. (ẹ̑) knjiž. izraziti, prikazati v pesmi: ta motiv je opesnilo več pesnikov / Aškerc je opesnil Trubarja ♪
- opéšanje -a s (ẹ̑) glagolnik od opešati: opešanje srca, vida / opešanje rastlin ♪
- opéšanost -i ž (ẹ̑) stanje opešanega človeka: opešanost izletnikov / zaradi opešanosti se je dal upokojiti ♪
- opéšati -am dov. (ẹ̑) 1. zaradi utrujenosti, velikih naporov ne moči več (hitro) hoditi, se premikati: ranjenec je opešal in so ga morali nositi; opešati od lakote; v strmem klancu so konji opešali 2. postati slab, onemogel: ni še tako star, pa je že opešal; v zadnjem letu je opešal / ekspr.: rastlina v taki zemlji opeša; nekatere sorte krompirja so opešale so se izrodile 3. nav. ekspr. izgubiti popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu je opešal / telesne moči so ji opešale // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: oči so mu opešale; med boleznijo mu je opešalo srce 4. ekspr. postati manj močen, intenziven: njena ljubezen je opešala opéšan -a -o: opešan človek; duševno opešan; opešana živina ♪
- opéti opnèm dov., opél; nam. opét in opèt (ẹ́ ȅ) 1. s pripenjanjem, pritrjevanjem narediti, da je kaj na (vsej) površini, zlasti za olepšanje: opeti stene; opeti s tapetami / obleka je tesno opela njeno postavo 2. star. dati okrog telesa: opeti vitezu oklep opét -a -o: z usnjem opeta vrata; hrbtenica mora biti trdno opeta s kitami in mišicami ∙ star. nosi zelo opete hlače oprijete ♪
- opéti opôjem dov., opój opójte tudi opôj opôjte; opél (ẹ́ ó) knjiž. proslaviti v pesmi: opeti junaka; opeti pomlad // izraziti, prikazati v pesmi: opeti svojo bolečino, ljubezen ♪
- opetnájstiti -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: pri kupčiji so ga opetnajstili / opetnajstili so jo za delež ♪
- opetováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. ponavljati: opetoval je za njim besedo za besedo opetován -a -o: opetovane prošnje; prisl.: to smo opetovano naglašali velikokrat, večkrat; opetovano je pokazal, da je rodoljub ponovno, znova ♪
- opévati -am nedov. (ẹ́) 1. slaviti v pesmi: pesnik opeva žrtve za svobodo; opevati pomlad; opevati ljubljeno ženo / pesem opeva njegovo junaštvo // izražati, prikazovati v pesmi: opevati dogodke iz vojne; opevati ljubezen, žalost / v filmu opevati trpljenje svoje domovine 2. ekspr. zelo hvaliti, slaviti: vse življenje ga opeva; toliko ga ni treba opevati, saj so drugi še boljši opévan -a -o: opevana ljubezen; opevana ženska; toliko opevano blago se je izkazalo za slabo ♪
- opháti ophám stil. opšèm dov. (á ȃ, ȅ) s tolčenjem odstraniti trši ovoj žitnih zrn: ophati ječmen, proso; ophati v stopah ophán -a -o: ophano zrnje ♪
- opiát -a m (ȃ) farm. zdravilo, ki vsebuje opij ali opijeve alkaloide: proizvodnja, uporaba opiatov; morfij, opij in drugi opiati ♪
- ópica -e ž (ọ̑) 1. umsko zelo razvita žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami in z naprej obrnjenimi očmi: opice plezajo po drevju, trgajo sadeže; opice v živalskem vrtu; vreščanje opic; posnema druge kot opica; skače kakor opica / cirkuška, dresirana opica ♦ antr. opica človek pitekantropus; zool. ozkonose opice z ozkim nosnim pretinom, ki živijo v Aziji in Afriki, Catarrhina; človeku podobne opice; širokonose opice s širokim nosnim pretinom, ki živijo v Južni Ameriki, Platyrrhina 2. slabš. kdor nekritično posnema vedenje, ravnanje koga drugega: ta opica prevzame od svojih sošolcev vse potrebno in nepotrebno // človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je prava opica / kot psovka opica neumna ♪
- ópičar -ja m (ọ̑) nekdaj kdor vodi po svetu dresirane opice in nastopa z njimi: opičarji in medvedarji ♪
- opičaríja -e ž (ȋ) slabš. dejanje, ravnanje, s katerim kdo nekritično posnema dejanje, ravnanje koga drugega: to je prava opičarija ♪
- ópičjak in opičják -a m (ọ̑; á) 1. opičji samec: stari opičjaki v živalskem vrtu; skače kot opičjak 2. slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem: s takim opičjakom se druži ♪
- ópičji -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na opice: opičji mladič, samec / opičji kriki; opičja spretnost / njegove opičje kretnje; ekspr.: človek z opičjim obrazom; ima opičje čelo / ekspr. opičja ljubezen staršev do otrok nekritična ópičje prisl.: opičje posnemati druge; po opičje se spakovati, vesti ♪
- ópička -e ž (ọ̑) manjšalnica od opica: igrati se z opičko; dresirane opičke ♪
- ópičnik -a m (ọ̑) knjiž. opičjak: opičnik pleza po drevju / s takim ravnanjem je naredila iz otroka pravega opičnika ♪
- opíh -a m (ȋ) bot. na vlažnih tleh rastoča rastlina z drobnimi bledo rumenimi cveti, Ranunculus sceleratus ♪
- opíhati -am dov., tudi opihájte; tudi opihála (í) 1. obdati s premikajočim se zrakom: opihati boleče mesto // obdati kaj s seboj: opihal jih je mrzel veter 2. s pihanjem odstraniti: opihati prah s knjige ♪
- opíhniti -em dov. (í ȋ) obdati s premikajočim se zrakom: opihniti buško // obdati kaj s seboj: na vrhu jih je opihnil mrzel veter ♪
- opihováti -újem nedov. (á ȗ) obdajati s premikajočim se zrakom: opihovati obraz s pahljačo; opihovati si prste // obdajati kaj s seboj: grebene opihuje mrzel veter ♪
- opijániti -im dov. (á ȃ) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: opijanili so jo, da so jo lažje ogoljufali; opijaniti z vinom // povzročiti pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanila / ta močni vonj ga je opijanil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: strast po hitrosti ga je opijanila / opijaniti koga z lepimi besedami opijániti se s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postati pijan: vsako nedeljo se opijani ♪
34.290 34.315 34.340 34.365 34.390 34.415 34.440 34.465 34.490 34.515