Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (3.426-3.450)
- deificíranje -a s (ȋ) glagolnik od deificirati: deificiranje kraljevske oblasti; deificiranje posameznika ♪
- deificírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. poveličevati, častiti kot božanstvo: Rimljani so svoje cesarje deificirali / deificirati žensko deificíran -a -o: deificirana narava ♪
- dékagrám -a m (ẹ̑-ȃ) utežna mera, stotina kilograma: kava v vrečicah po dvajset dekagramov [dkg] ♪
- dekantíranje -a s (ȋ) glagolnik od dekantirati ♪
- dekantírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. odlivati bistro tekočino z usedline ♪
- dekapírati -am nedov. in dov. (ȋ) metal. čistiti oksidno plast s kovine z luženjem: pred barvanjem se pločevina dekapira dekapíran -a -o: dekapirana pločevina ♪
- dekarbonizírati -am dov. in nedov. (ȋ) metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin; razogljičiti ♪
- dekatírati -am dov. in nedov. (ȋ) tekst. odvzeti tkanini lesk s paro ali z vročo vodo: dekatirati blago ♪
- deklamíranje -a s (ȋ) glagolnik od deklamirati: deklamiranje prve kitice mu je delalo težave / gostobesedno deklamiranje ♪
- deklamírati -am nedov. (ȋ) 1. umetniško podajati (pesniški) tekst na pamet: učenec je zelo lepo deklamiral; deklamirati pesem, verze; deklamirati na proslavi / ekspr. tako zna, da kar deklamira 2. slabš. vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: deklamirati o pravici ♪
- deklarácija -e ž (á) 1. javna izjava, razglas, navadno o pomembnem vprašanju, položaju: objaviti, podati, predložiti, sprejeti deklaracijo / deklaracija o enakopravnosti / podpisati deklaracijo // ekspr. izjava, razglas sploh: pravica do likovne kulture je le prazna deklaracija, če niso dane tudi možnosti; za mednarodno sožitje niso dovolj deklaracije o miroljubnosti in prijateljstvu 2. navedba podatkov o pošiljki: deklaracija pošiljke ◊ ekon. carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; zgod. majska ali majniška
deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski ♪
- deklaracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deklaracijo: deklaracijske teze ♦ zgod. deklaracijsko gibanje gibanje za konec vojne in samostojnost, ki ga je leta 1917 povzročila majska deklaracija ♪
- deklaránt -a m (ā á) kdor poda, predloži deklaracijo: podpisani deklaranti / carinski deklarant uslužbenec v podjetju, ki sestavlja carinske deklaracije ♪
- deklaratíven -vna -o prid. (ȋ) 1. tak kot v deklaracijah: potrditi v jasni deklarativni obliki; deklarativne pesmi; pesnikova izpoved je včasih preveč deklarativna 2. ekspr. ki temelji na besedah, ne na dejanjih: problem se bo rešil z delom, ne z deklarativnimi nastopi; ti ukrepi so imeli zgolj deklarativen pomen ◊ jur. deklarativna odločba odločba, ki ugotavlja obstoječe pravno razmerje deklaratívno prisl.: ne samo deklarativno, ampak tudi z delom je pokazal svojo zavest ♪
- deklaratívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deklarativnega: deklarativnost pesmi; programska deklarativnost / ekspr.: pri reševanju problema so ostali le pri deklarativnosti; papirnata deklarativnost ♪
- deklaratóren -rna -o prid. (ọ̑) jur., v zvezi deklaratorna sodba sodba, s katero se obtožba zavrne ♪
- deklarírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno izraziti, razglasiti: deklarirati človekove pravice; stranka je deklarirala svoj program in nazor // ekspr. izjaviti, razglasiti sploh: s temi besedami je deklariral svojo maščevalnost 2. navesti podatke o pošiljki: deklarirati tovor na ladji deklarírati se knjiž. izraziti naklonjenost čemu, opredeliti se: kongres se je deklariral za mir in koeksistenco deklaríran -a -o: deklarirana samoodločba ♪
- deklasíranec -nca m (ȋ) 1. deklasiran človek: plemiški deklasiranec; socialni deklasiranec 2. ekspr. moralno propadel človek: zablodil je med deklasirance londonskega predmestja ♪
- deklasíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deklasiranega: družbena deklasiranost intelektualcev ♪
- deklasírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) preiti iz določenega družbenega razreda v nižji razred: obubožano plemstvo se je deklasiralo deklasírati trg. postaviti v nižji kakovostni razred: kontrolor je meso te vrste deklasiral deklasíran -a -o: deklasiran intelektualec; seznam deklasiranega blaga; ekspr. deklasirano dekle moralno propadlo ♪
- dekliníranje -a s (ȋ) glagolnik od deklinirati: dekliniranje zaimkov ♪
- deklinírati -am nedov. (ȋ) lingv. menjavati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjati: deklinirati samostalnik ♪
- dekodíranje -a s (ȋ) glagolnik od dekodirati: dekodiranje signalov; naprava za dekodiranje ● knjiž. dekodiranje besedila razumevanje, dojemanje njegovega pomena, vsebine ♪
- dekodírati -am dov. in nedov. (ȋ) teh. razpoznati kodirane podatke: dekodirati signale / dekodirati podatke ● knjiž. dekodirati besedilo, sporočilo razumeti, dojeti njegov pomen, vsebino ♪
- dekoltírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti velik izrez pri ženski obleki: dekoltirati obleko dekoltíran -a -o: dekoltirana večerna obleka / dekoltirana dama v obleki z dekoltejem ♪
3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526