Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (34.115-34.139)


  1.      okužljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se lahko, hitro okuži: zaradi oslabelosti je bil še bolj okužljiv // ki lahko okuži; kužen: okužljivi bolniki / okužljiva bolezen nalezljiva bolezen ♪
  2.      okvír  -a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ) 1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko // tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja: okvir harfe; okvir obliča, žage; okviri za očala // kar je po obliki tej podobno: osmrtnica v črnem okviru; kamnit okvir na grobu / okvir sita; okvir okrog znamk rob; v okviru vrat se je prikazala gospodinja v vratni odprtini / vratni okvir (vratni) podboj 2. knjiž. kar kaj obdaja, obkroža: panorama, zajeta v okvir s snegom pokritih koč; obraz v okviru črnih las / vključiti stavbo v pokrajinski okvir v pokrajino; scenski okvir drame scena 3. s prilastkom kar kaj opredeljuje, omejuje: idejni okvir delovanja; zakoni so pravni okvir za družbena gibanja; raziskati socialni okvir življenja na vasi; spoštovati z zakonom določene okvire / z oslabljenim pomenom: to ne sodi v okvir šole; reforme v okviru fevdalne družbe v fevdalni družbi; poskrbeti za kaj v okviru možnosti kolikor je mogoče; delovati v okviru predpisov, zakonov po predpisih, zakonih 4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: zapirati se v ozke nacionalne okvire; veljavnost predpisov v občinskem, republiškem okviru ● publ. poiskati nove organizacijske okvire oblike; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; publ. zadržati cene v pametnih okvirih preprečiti čezmerno zvišanje cen; ekspr. vsakdanjost brez zlatega okvira neolepšana ◊ grad. okenski okvir ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; jur. kazenski okvir najvišja in najnižja v zakonu določena kazen za posamezno kaznivo dejanje; lit. okvir novele, romana del besedila, navadno začetni in končni, ki uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; teh. okvir vozila del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila; tisk. kopirni okvir; um. slepi okvir na katerega se napne platno pri slikanju; voj. okvir priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje ♪
  3.      okvíren  -rna -o prid. (ȋ) 1. ki vsebuje bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: okvirne smernice gospodarskega razvoja; dati nekaj okvirnih navodil / publ.: podati v knjigi obravnavane probleme v okvirnih obrisih; določili so okvirne vsote, ki jih bodo kolektivi prispevali približne 2. nanašajoč se na okvir 1: okvirna oblika / okvirno ogrodje ◊ agr. okvirna brana brana, ki ima ogrodje v obliki okvira; grad. okvirni podboj; jur. okvirni zakon zakon, ki vsebuje le splošne in temeljne predpise; lit. okvirna novela novela, pri kateri navadno začetni in končni del besedila uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; rad. okvirna antena okvírno prisl.: okvirno obravnavati vprašanje; načrt je okvirno že določen ♪
  4.      okvíriti  -im nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati, vstavljati v okvir: okviriti sliko, ogledalo 2. knjiž. obdajati, obkrožati: biti odmaknjen od resničnosti, ki okviri življenje 3. knjiž. omejevati, določati: razvoj narodne in politične zavesti okvirita dve pomembni letnici okvírjen -a -o: dolgi okvirjeni oglasi v časopisu; okvirjena slika; časovno ostro okvirjena zgodovinska dogajanja ♪
  5.      okvírjanje  -a s (í) glagolnik od okvirjati: razvijanje in okvirjanje diapozitivov; okvirjanje slik ♪
  6.      okvírjati  -am nedov. (í) 1. dajati, vstavljati v okvir: okvirjati slike in ogledala 2. knjiž. obdajati, obkrožati: venec luči je okvirjal jezero / obraz so ji okvirjali dolgi črni lasje ♪
  7.      okvírnica  -e ž (ȋ) stranica okvira: zlepiti okvirnice ● knjiž. ostati v okvirnicah predloge ravnati se po predlogi ◊ tisk. okvirnice črte, ki uokvirjajo besedilo, tabele ♪
  8.      olájšanje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od olajšati: olajšanje bolečin / olajšanje gospodinjskih del s stroji / pogovor mu je bil v olajšanje 2. prijeten občutek, ki nastopi zaradi prenehanja velike čustvene vznemirjenosti: po prestanem strahu je začutil olajšanje; z olajšanjem je opazil, da vihar ponehuje / z občutkom olajšanja zapuščati bolnico / na obrazu se mu je pokazalo olajšanje ♪
  9.      olájšati  -am dov. (ȃ) 1. narediti kaj manj neprijetno, manj hudo: olajšati komu bolečine, trpljenje; olajšati položaj brezdomcev po potresu; olajšati si bridko usodo / to bo njegovo stališče olajšalo // narediti kaj manj naporno, težavno: olajšati prehod čez reko; udobni avtobusi so olajšali vožnjo; olajšati si delo s stroji // narediti kaj manj zapleteno: olajšati razvoj medsebojnih odnosov; zamrzniti viruse in s tem olajšati njihovo proučevanje; z novimi predpisi olajšati uvoz sadja 2. narediti manj težko: z izločitvijo nepotrebnih predmetov so zelo olajšali nahrbtnike; olajšati si tovor ● ekspr. avto mu je kar precej olajšal denarnico zanj je potrošil precej denarja; ekspr. v temni ulici so ga olajšali za denar so mu ga vzeli, so ga oropali; ekspr. znanci so ga olajšali za nekaj steklenic vina so mu jih popili; ekspr. olajšati si dušo, srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si zmanjšati duševno bolečino olájšati se ekspr. 1. rešiti se občutka krivde: s tem da je povedal resnico, se je zelo olajšal / olajšati si vest 2. pog. opraviti potrebo: šel je za plot, da bi se olajšal / olajšati si mehur opraviti malo potrebo olájšan -a -o: olajšan velike teže; obdelava zemlje je s stroji olajšana; prisl.: olajšano vzdihniti ♪
  10.      olajšáva  -e ž (ȃ) 1. omilitev ali zmanjšanje dajatve, obveznosti: s carinskimi olajšavami pospeševati tranzitni promet; doseči davčne olajšave za industrijo umetnih gnojil / vozne olajšave znižanje cene za prevoz 2. kar kaj olajša: učila so olajšava pri pouku / dati bolniku olajšave blažila 3. redko olajšanje: olajšava bolečin ♪
  11.      olajševáti  -újem nedov. (á ȗ) delati kaj manj neprijetno, manj hudo: olajševati komu težave, trpljenje; olajševati življenje sirotam // delati kaj manj naporno, težavno: stroji olajšujejo delo; olajševati učenje jezikov z novimi metodami // delati kaj manj zapleteno: olajševati položaj olajševáti se pog., ekspr. opravljati potrebo: olajševali so se med grobimi šalami ♪
  12.      olalà  tudi ólalà medm. (ȁ; ọ̑-ȁ) pog. 1. izraža začudenje, presenečenje: olala, tako mlad je še 2. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi: olala, pa sem se spomnil 3. izraža opozorilo: olala, le počasi ♪
  13.      olasáti  -ám dov. (á ȃ) 1. redko zlasati: olasal ga je, kakor je zaslužil 2. nar. površno pokositi, populiti: Kako so olasali lepi travnik! Redi so kar kosmate (I. Zorec) ♪
  14.      oleánder  -dra m (á) okrasni zimzeleni grm z belimi, rdečimi, rumenimi cveti v socvetju: postaviti oleandre pred hišo; močen vonj cvetočih oleandrov ♪
  15.      oledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda je oledenela // prekriti se z ledom; poledeneti: cesta je oledenela; površina jezera je že oledenela 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je oledenela 3. ekspr. postati negiben, tog: oledeneti od groze, strahu; vztrepetal je in oledenel // v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: kadar me je pogledal, mi je oledenela kri; ob tem kriku mu je oledenelo srce ● ekspr. prej prijazni pogled mu je oledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob tej grozovitosti jim je smeh oledenel na licih izginil z lic oledenèl in oledenél -éla -o: oledeneli pogled; oledeneli vrhovi gor ♪
  16.      oledenévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. spreminjati se v led; zmrzovati: spodaj sneg že oledeneva 2. ekspr. postajati negiben, tog: oledenevati od groze, v grozi // v zvezi s kri, srce čutiti velik strah, grozo: kri mu je oledenevala ob mislih na nevarnost ♪
  17.      oledeníti  -ím dov., oledénil (ȋ í) knjiž. prekriti z ledom: mraz je oledenil letalska krila; pren., ekspr. boji so oledenili njihova srca ♪
  18.      olepíti  in olépiti -im, tudi olépiti -im dov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) knjiž. oblepiti: olepiti fotografijo s pisanim trakom / olepiti čevlje z blatom ♪
  19.      olepotíčiti  -im dov. (í ȋ) okrasiti, olepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: olepotičiti obraz, telo; olepotičiti se za ples // knjiž., ekspr. okrasiti, olepšati sploh: sneg je olepotičil drevje / olepotičiti pripoved z metaforami olepotíčen -a -o: olepotičen govor ♪
  20.      olepotíti  -ím tudi olepôtiti -im dov., olepótil tudi olepôtil (ȋ í; ō ȏ) knjiž., redko okrasiti, olepšati: olepotiti kip / olepotiti jezik / olepotiti se za ples olepotičiti se ♪
  21.      olepšáva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od olepšati: zbirati denar za olepšavo stavbe 2. kar kaj olepša: to je bistveno, drugo je samo olepšava / govoriti naravnost, brez olepšav olepševanja ♪
  22.      olepšávanje  -a s (ȃ) glagolnik od olepšavati: olepšavanje zgradb / olepšavanje prihodnosti / govoriti brez olepšavanja ♪
  23.      olepševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj olepšuje: nagraditi najprizadevnejše olepševalce kraja ♪
  24.      olepševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na olepševanje: olepševalni postopek / olepševalni stroški / olepševalno društvo društvo, ki skrbi za olepševanje kraja, turističnega območja olepševálno prisl.: olepševalno opisovati kaj ♪
  25.      olesenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v les: rastlina, steblo oleseni 2. ekspr. postati negiben, tog: noge so mu olesenele od mraza / pred gospodarjem je kar olesenel olesenèl in olesenél -éla -o: olesenelo steblo, vlakno; obstal je kot olesenel ♪

   33.990 34.015 34.040 34.065 34.090 34.115 34.140 34.165 34.190 34.215  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA