Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (32.315-32.339)


  1.      novoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na novo leto: novoletni dan; novoletne čestitke; novoletna darila; novoletno praznovanje / novoletni popust pri nakupu 2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko // novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: v šoli so organizirali novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico ♪
  2.      novomášnik  -a m (ȃ) rel. kdor opravi novo mašo ali jo bo v kratkem opravil: novomašnik bo imel novo mašo v domači župniji ♪
  3.      novooblíkarski  -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na oblike, vpeljane v slovenski knjižni jezik okoli leta 1848: novooblikarska vnema / novooblikarski vihar polemika zaradi teh oblik ♪
  4.      nôvoosvobojèn  in nôvo osvobojèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) nedavno, pred kratkim osvobojen: novoosvobojene države; novoosvobojeno ozemlje / novoosvobojeni ljudje ♪
  5.      nôvoporočèn  in nôvo poročèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) pravkar ali pred kratkim poročen: poslovil se je od novoporočene hčere ♪
  6.      nôvoporočênec  -nca m (ō-é) nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: novoporočenca sta odpotovala ♪
  7.      nôvoporočênka  -e ž (ō-é) pravkar ali pred kratkim poročena ženska: novoporočenka je stopila iz dvorane ♪
  8.      nôvorojèn  tudi nôvorôjen in nôvo rojèn tudi nôvo rôjen -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é; ō-ó ō-é) nedavno, pred kratkim rojen: novorojeni otroci / ekspr. novorojen dan ♦ rel. novorojeni Kristus ♪
  9.      novorojênka  -e ž (é) ženska oblika od novorojenec: novorojenka je težka tri kilograme in pol ♪
  10.      nôvoromántik  -a m (ō-á) lit. neoromantik: Murn je izrazit novoromantik ♪
  11.      novostrújar  -ja m (ȗ) žarg., lit. dekadent, naturalist: brati dela novostrujarjev ♪
  12.      novostrújarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na novostrujarje: novostrujarska literatura ♪
  13.      novoštókavski  -a -o prid. (ọ̑) lingv., v zvezi novoštokavski govori štokavski govori, ki ločijo akut in cirkumfleks na dolgih in kratkih naglašenih zlogih ♪
  14.      novotár  -ja m (á) nav. slabš. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: ti novotarji so izzvali veliko negodovanja; novotarji in konservativci ♪
  15.      novotáriti  -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. uvajati novosti: rad novotari ♪
  16.      novotárstvo  -a s (ȃ) nav. slabš. uvajanje česa novega zlasti v umetniško, literarno delo: biti proti novotarstvu; zagovornik pesniškega novotarstva ♪
  17.      novotvórba  -e ž (ọ̑) 1. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: zdraviti novotvorbe 2. ekspr. kar je bilo nedavno narejeno: železobetonska novotvorba ◊ lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena ♪
  18.      novoválovec  -vca m (ȃ) žarg., film. predstavnik novega vala: režiserji stare generacije in novovalovci ♪
  19.      novovéški  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na novi vek: novoveške zgradbe / novoveški novci; novoveška filozofija 2. knjiž. sodoben, moderen: novoveški človek ♪
  20.      novozelándski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Novo Zelandijo: novozelandska obala ♦ tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke; vrtn. novozelandska špinača špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi ♪
  21.      nòž  nôža m (ȍ ó) 1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski, mesarski nož; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; nož na vzmet; nož za kruh, papir / odpreti, zapreti nož pregibno rezilo noža; pren., ekspr. prerezal jo je nož bolečine // vojaško bodalo: nasaditi nož na puško / dvorezni nož ki ima rezilo na obeh straneh; boj na nož / kot povelje nož na puško 2. nav. mn., teh. del stroja z rezilom, zlasti za rezanje: pritrditi nože na glavo / krožni, trikotni noži; stružni nož / oblikovni nož 3. mn., nar. ribežen (za zelje, repo): ribati zelje na nože ● ekspr. nastaviti komu nož na grlo, vrat skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. iti pod nož dati se operirati; pog., ekspr. ovni so šli pod nož so bili zaklani, pobiti; ekspr. bila je megla, da bi jo z nožem rezal zelo gosta; ekspr. kdo bi mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadele ◊ arheol. kremenov nož; fot. (obrezovalni) nož priprava iz plošče s pregibnim rezilom za obrezovanje fotografij; les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja; med. kirurški, secirni nož; um. paletni nož ♪
  22.      nožárna  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za izdelovanje nožev: delati v nožarni ♪
  23.      nôžen  -žna -o prid. (ō) nanašajoč se na nogo: nožni prsti; nožne mišice / nožna kopel / nožne proteze / nožni vzvod; nožna zavora / šivalni stroj na nožni pogon ♦ anat. nožni obok srednji vbočeni del stopala; med. nožna lega ploda v maternici lega z nogami navzdol; muz. nožna klaviatura klaviaturi podoben del orgel za igranje z nogami; teh. nožno gonilo del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja ♪
  24.      nožíca  -e ž (í) 1. manjšalnica od noga: otrok je brcal z nožicami; drobne nožice / ekspr. izpod krila se je pokazala bela nožica / držal je metulja za nožice / čaša z visoko nožico 2. del šivalnega stroja, ki pri šivanju drži blago: šivilja je spustila nožico ◊ zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano ♪
  25.      nožíšče  -a s (í) knjiž., redko vznožje: zbudil se je z glavo ob nožišču ◊ geom. točka, v kateri pravokotnica seka ravnino ali črto ♪

   32.190 32.215 32.240 32.265 32.290 32.315 32.340 32.365 32.390 32.415  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA