Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (31.915-31.939)


  1.      nevrologíja  -e ž (ȋ) veda o živčnem sistemu, živčnih boleznih in o njihovem zdravljenju: razvoj nevrologije ♪
  2.      nevrón  -a m (ọ̑) anat. živčna celica z vsemi svojimi izrastki: prenos dražljajev opravljajo nevroni; nevroni možganov ♪
  3.      nevropatíja  -e ž (ȋ) med. bolezen perifernega živčevja: zdraviti nevropatijo ♪
  4.      névropatologíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o vzrokih, nastanku in razvoju živčnih bolezni: razvoj nevropatologije ♪
  5.      névropsihiáter  -tra m (ẹ̑-á) zdravnik specialist za nevropsihiatrijo: posvetovanje nevropsihiatrov ♪
  6.      névropsihiátričen  -čna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na nevropsihiatrijo: nevropsihiatrična razprava / nevropsihiatrični oddelek na polikliniki ♪
  7.      névropsihiatríja  -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o živčnih, duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj nevropsihiatrije; specializacija iz nevropsihiatrije ♪
  8.      nevrótik  -a m (ọ́) med. kdor ima nevrozo: zdravljenje nevrotikov ♪
  9.      nevróza  -e ž (ọ̑) med. živčna bolezen duševnega izvora brez organskih okvar: imeti nevrozo / srčna, tesnobna nevroza / organska nevroza nevroza notranjih organov s funkcionalnimi motnjami; pren. družbena nevroza ♪
  10.      nèvsakdánji  -a -e prid. (ȅ-á) 1. ki ni vsakdanji: poleg vsakdanjega dela se je nabralo precej nevsakdanjih opravkov; nove, nevsakdanje skrbi / obiskali so ga nevsakdanji gostje; rada uporablja nevsakdanje besede / ljudje so z zanimanjem opazovali nevsakdanji prizor / ekspr. vsi ga spoštujejo, nevsakdanji človek je 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je nevsakdanji pogum; nevsakdanja nadarjenost, sposobnost nèvsakdánje prisl.: nevsakdanje se oblačiti; sam.: zgodilo se je nekaj nevsakdanjega ♪
  11.      nèvsiljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni vsiljiv: prijazen, nevsiljiv človek / nevsiljive vzgojne metode; nevsiljivo vedenje / nevsiljiva reklama / nevsiljiv vonj cvetja; blago z nevsiljivim vzorcem; nevsiljiva barva; po prostoru se je razlegala nevsiljiva glasba nèvsiljívo prisl.: nevsiljivo se oblačiti; nevsiljivo ponujati kaj; nevsiljivo zagovarja svoje mnenje; nevsiljivo vljuden človek ♪
  12.      nèvšéčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) star. ki (komu) ni všeč, ne ugaja: že na prvi pogled jim je bil nevšečen / okus te jedi ji je bil nevšečen; to delo mu je nevšečno / mnogo deklet je še bolj nevšečnih od nje neprivlačnih, neprikupnih nèvšéčno prisl.: stvar se je nevšečno končala; nevšečno opazovati / v povedni rabi zelo nevšečno mi je, da vam moram sporočiti to novico ♪
  13.      nevšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki povzroča neprijetnosti, težave: nevšečen dogodek, opravek; v zelo nevšečnem položaju je ● nar. že ves dan je nevšečen zaradi tega slabe volje, nerazpoložen ♪
  14.      nevšéčnež  -a m (ẹ̑) ekspr. neprijeten, zoprn človek: nihče ne mara tega nevšečneža ♪
  15.      nevšéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost nevšečnega: nevšečnost takih opravkov // kar je nevšečno: narediti komu nevšečnost; to mu je povzročalo nevšečnosti; tehnične, vremenske nevšečnosti / z njim bo imel še velike nevšečnosti ♪
  16.      nèvšólan  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) šol. ki ni všolan, ni vpisan v šolo: v tistem času je bilo veliko nevšolanih otrok / nevšolani kraji kraji z nevšolanimi otroki ♪
  17.      nevtríno  -a m (ȋ) fiz. osnovni delec brez električnega naboja in brez mase: nevtrino nastane pri radioaktivnem razpadu ♪
  18.      névtrum  -a in -ra m, mn. névtra s tudi névtri m (ẹ̑) lingv. srednji spol: postaviti pridevnik v nevtrum / maskulinizacija nevter maskulinizacija besed ali oblik srednjega spola ♪
  19.      nevzdŕžema  prisl. (ȓ) knjiž. 1. neprenehoma: topovi grmijo nevzdržema; nevzdržema pada dež 2. nezadržno, neustavljivo: nevzdržema propadati, rasti, slabeti ♪
  20.      nèvzdŕžen  -žna -o prid., nèvzdŕžnejši (ȅ-r̄) 1. ki se ne da vzdržati, prenesti: nevzdržne bolečine ima; nevzdržna vročina / lakota je postajala nevzdržna / ekspr. bili so resnično nevzdržni časi hudi // ekspr. neprimeren, slab: njegov položaj je nevzdržen; nevzdržne stanovanjske razmere; nevzdržno stanje cest / razlike v cenah so nevzdržne zelo velike 2. nav. ekspr. s katerim se ne da soglašati, strinjati: nevzdržni nazori; znanstveno nevzdržne trditve; njegovo stališče je nevzdržno 3. star. nezadržen, neustavljiv: grozi mu nevzdržen propad ● star. biti nevzdržen v jedi in pijači nezmeren nèvzdŕžno prisl.: nevzdržno ga boli glava; nevzdržno drseti navzdol / v povedni rabi odšel je od doma, ker je bilo nevzdržno ♪
  21.      nèvzdržljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ne vzdrži, ne prenese veliko: to je prehud napor zanj, saj je precej nevzdržljiv / njegova nevzdržljiva narava tega ni mogla prenesti 2. star. nevzdržen: nevzdržljiva vročina je / biti v nevzdržljivem položaju 3. star. nezadržen, neustavljiv: po strmini je drsel z nevzdržljivo silo ♪
  22.      nèvzgójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni vzgójen, ni v skladu z vzgojnimi načeli: nevzgojno ravnanje / nevzgojni filmi; nevzgojna literarna dela ♪
  23.      nèvzgojèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki mu manjka (pravilne) vzgoje: nevzgojen otrok / ekspr. to so nevzgojeni fantje neolikani, nevljudni / publ. politično nezrela, nevzgojena množica nepoučena ♪
  24.      nèvzgójnost  -i ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nevzgojnega: razpravljali so o nevzgojnosti takega pouka / film so mladini prepovedali zaradi nevzgojnosti ♪
  25.      Newtonov  -a -o [njútonov tudi njútnov] prid. (ȗ) fiz., v zvezah: drugi Newtonov zakon zakon, po katerem je sila, ki povzroči spremembo gibanja telesa, enaka produktu mase in pospeška; prvi Newtonov zakon zakon, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; zakon o vztrajnosti; tretji Newtonov zakon zakon, po katerem deluje drugo telo na prvo z enako veliko silo v nasprotni smeri, kot deluje prvo telo na drugo; zakon vzajemnega učinka ♪

   31.790 31.815 31.840 31.865 31.890 31.915 31.940 31.965 31.990 32.015  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA