Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (31.815-31.839)


  1.      nèumevajóč  tudi nèumevajòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) star. nerazumevajoč: od njega niso pričakovali tako neumevajočega mnenja / srečala je njegov neumevajoči pogled ♪
  2.      nèumévanje  -a s (ȅ-ẹ́) star. nerazumevanje: neumevanje jezika / kazal je izrazito neumevanje za umetniško ustvarjanje ♪
  3.      nèuméven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) star. nerazumljiv: neumevna razlaga / nagovoril ga je v njemu neumevnem jeziku nèumévno prisl.: neumevno govoriti / v povedni rabi zdelo se mu je neumevno, da ga je zavrnila ♪
  4.      nèumljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nerazumljiv: neumljivi pojavi; neumljiva beseda, razlaga / neumljivo otroško govorjenje / ekspr. neumljiva sreča zelo velika ♪
  5.      nèumljívost  -i ž (ȅ-í) knjiž. nerazumljivost: njegovih pesmi zaradi neumljivosti niso brali ♪
  6.      neúmnica  -e ž (ȗ) ekspr. neumna ženska: ošabna neumnica / bila je prava neumnica, vse jim je povedala / kot psovka neumnica, še tega ne znaš ♪
  7.      neúmnost  -i ž (ú) 1. lastnost neumnega človeka: njegovo neumnost so hitro opazili / obžalovali so neumnost njegove odločitve / pooseb. molči, neumnost neumna 2. ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ta prepoved se mu je zdela neumnost / govoriti neumnosti; slabš. klatiti, kvasiti neumnosti; počenjati, uganjati neumnosti; kakšno neumnost je spet povedal / kot vzklik nobenih neumnosti // kar je neumno sploh: take neumnosti še nisem bral, gledal / napolnili so mu glavo z neumnostmi neumnimi nazori, mislimi 3. v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo zamenjal službo - neumnost; neumnost, tega ne verjamem 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz neumnosti, po neumnosti izraža, da je kaj nastalo brez pravega vzroka ali podlage: storiti kaj iz neumnosti; po neumnosti izgubiti delo; prav po neumnosti sem se udaril ♪
  8.      neúmščina  -e ž (ȗ) nar. neumno govorjenje ali ravnanje; neumnost: kakšno neumščino si spet naredil ♪
  9.      nèuničljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da uničiti: neuničljiva energija / ekspr.: neuničljiv narod; zdelo se je, da je sovražnik neuničljiv / ekspr. to je njihova neuničljiva pravica ∙ ekspr. vse dni dela, neuničljiv je zelo delaven; ekspr. v svojem optimizmu je neuničljiv vedno je optimističen // ekspr. trden, trpežen: neuničljivi čevlji; to blago je res neuničljivo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neuničljivo voljo ima; neuničljivo upanje ♪
  10.      nèupógnjen  tudi nèupôgnjen -a -o prid. (ȅ-ọ́; ȅ-ó) ki ni upognjen: ravne, neupognjene veje; pren. človek neupognjene volje ♪
  11.      nèupoštévanje  -a s (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od upoštevanja: ta kritika temelji na neupoštevanju umetnikovega razvoja / neupoštevanje izraženih mnenj / neupoštevanje predpisov, zakonov neizpolnjevanje / knjiž. neupoštevanje pravic nepriznavanje, odrekanje ♪
  12.      nèupoštéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. ki se ne da upoštevati: neupošteven predlog, ugovor; opravičilo se mu je zdelo neupoštevno ♪
  13.      nèuprizorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni uprizorljiv: tako razpoloženje je neuprizorljivo / ekspr. neuprizorljiva drama težko uprizorljiva ♪
  14.      nèurejèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni urejen: nepospravljena, neurejena soba / prostor okoli blokov je še neurejen / neurejena množica, skupina / duševno, notranje neurejen človek neuravnovešen / živi v slabih, neurejenih razmerah / ima neurejeno prebavo / neurejena obleka / fant neurejene zunanjosti nèurejêno prisl.: neurejeno so se pomikali proti izhodu ♪
  15.      nèurejênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neurejenega: soba je naredila nanj vtis neurejenosti / kljub navidezni neurejenosti besed je bilo čutiti logično mišljenje / neurejenost družbenih razmer ♪
  16.      neúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na neurje: neurni oblaki se kopičijo od severa / divjanje neurne vode ♪
  17.      nèuresničljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da uresničiti: neuresničljiv načrt, pogoj; neuresničljive sanje, želje / to je neuresničljiv ideal ♦ lingv. neuresničljivi pogojni odvisnik odvisni stavek, ki izraža neuresničljiv pogoj ♪
  18.      neúrje  -a s (ȗ) zelo močne padavine, navadno s hudim vetrom: neurje je naredilo veliko škodo; kraj je zajelo neurje / snežno neurje; pren. neurje v duši ♪
  19.      nèusáhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-á) ki ni usahel: še neusahlo cvetje / ekspr. neusahel vir sreče trajen, neminljiv ♪
  20.      nèusahljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neusahljivega: neusahljivost izvira; pren. neusahljivost ustvarjalne moči ♪
  21.      nèusklajênost  in nèusklájenost -i ž (ȅ-é; ȅ-ȃ) lastnost, značilnost neusklajenega: neusklajenost proizvodnje in porabe / čutiti je bilo neusklajenost med solistko in dirigentom ♪
  22.      nèuslíšan  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni uslišan, ni izpolnjen: neuslišane prošnje, želje / ekspr. neuslišana ljubezen ki je ljubljena oseba ne vrača ♪
  23.      nèusmérjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni usmerjen: neusmerjena svetloba / neusmerjen razvoj ♪
  24.      nèusmíljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka usmiljenja, dobrote: neusmiljen človek; trd, neusmiljen gospodar; biti neusmiljen do koga / ekspr.: neusmiljena roka; neusmiljeno srce / ekspr. neusmiljena smrt, usoda / ostra, neusmiljena kritika neprizanesljiva nèusmíljeno prisl.: neusmiljeno pretepati; neusmiljeno ravnati s kom; neusmiljeno uničevati ♪
  25.      nèusmíljenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nèusmíljenega: ni mogla razumeti njegove neusmiljenosti / ekspr. neusmiljenost obsodbe, vojne ♪

   31.690 31.715 31.740 31.765 31.790 31.815 31.840 31.865 31.890 31.915  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA