Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (31.740-31.764) ![](arw_left.gif)
- nèstrupén -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni strupen: nestrupena snov / strupene in nestrupene gobe, rastline; nestrupene kače ♪
- nestvòr -ôra m (ȍ ó) knjiž. pošast, spaka: pred seboj je zagledala čuden nestvor / le kako je mogel pripeljati v hišo ta nestvor / nestvor domišljije ♪
- nesvést -i ž (ẹ̑) zastar. nezavest: kratkotrajna nesvest / ležal je v nesvesti ♪
- nèsvésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄) zastar. nezaveden, neosveščen: nesvestna množica / nesvestna, da je to resnica, je gledala v mrtvi obraz ne zavedajoč se ♪
- nèsvét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) rel. ki ni svet: nesvete stvari / bral je svete in nesvete knjige ♪
- nèsvobôda -e ž (ȅ-ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od svobode: nesvoboda jim mrtvi duha in voljo; notranja nesvoboda; svoboda in nesvoboda umetniškega ustvarjanja / bolela ga je nesvoboda domovine ♪
- nèsvobôden -dna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni svoboden: zaradi družine se je čutil nesvobodnega / osebno nesvoboden / nesvobodna dežela / nesvobodno ljudstvo ♪
- nèsvobôdnost -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost nesvobodnega: nesvobodnost njegove odločitve / odpraviti osebno nesvobodnost / nesvobodnost v umetnosti ♪
- nèsvój -svôja -e prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ó) star., navadno v povedni rabi nesamozavesten, neodločen: od skrbi in dvomov je ves nesvoj / v mladostnih povestih je bil pisatelj še nesvoj neizviren, nesamostojen ♪
- nesvójnost -i ž (ọ̄) knjiž. nevoljništvo: zakon iz leta 1782 je odpravil nesvojnost ♪
- nèsvójski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. neizviren, nesamostojen: nesvojsko pojmovanje, razlaganje ♪
- nèšablónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nav. slabš. ki ni šablonski: nešablonski umetniški izraz; nešablonska rešitev ♪
- nèšírjenje -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od širjenja: zaradi neširjenja bolezni ni prišlo do večjih težav / publ. razpravljali so o vprašanju neširjenja jedrskega orožja ♪
- nèšólan -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni šolan: nešolan bralec bo to knjigo težko razumel / nešolan glas / ekspr. njegova nešolana glava je težko sledila govornikovim besedam ♪
- nèšólski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni šolski: premalo so upoštevali njegovo nešolsko izobraževanje / šolske in nešolske knjige / nešolsko obravnavanje snovi ♪
- néšplja -e ž (ẹ̑) sadno drevo s podolgovatimi listi ali njegov pečkati sad: na vrtu so imeli jablane in nešplje; obirati nešplje ♦ vrtn. japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica ♪
- nèšpórten -tna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni športen: tekmovanje v Planici je opisal tudi z nešportne strani / nešportna poteza; nešportno vedenje igralcev / nešportni ribolov ♪
- neštét -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: udeležil se je neštetih tečajev; obraz z neštetimi gubami; za službo ima neštete možnosti / zastar. zbrala se je nešteta množica številna, zelo velika neštéto prisl.: imeli so nešteto sestankov; opraviti je moral še nešteto stvari ♪
- neštétost -i ž (ẹ̑) ekspr. lastnost, značilnost neštetega: zaradi neštetosti sej je bil neprestano zdoma ♪
- neštevílen -lna -o prid. (ȋ) ekspr. številen, zelo velik: zbrala se je neštevilna množica ljudi // ki izraža zelo veliko število oseb, stvari: za delo ima neštevilne možnosti / neštevilne zvezde ♪
- neštevílo -a s (í) knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: neštevilo luči je trepetalo na cesti; grad z neštevilom oken ♪
- nètákten -tna -o prid. (ȅ-ā) ki mu manjka takta, olike: netakten človek; ekspr. fant je nekoliko netakten / netaktno namigovanje, vedenje nètáktno prisl.: netaktno reči, se vesti / v povedni rabi bilo bi zelo netaktno, če bi jih sprejela v domači halji; sam.: kako je mogel pripomniti kaj tako netaktnega ♪
- nètáktnost -i ž (ȅ-ā) lastnost netaktnega človeka: zaradi svoje netaktnosti v družbi ni bil zaželen / zameril se jim je s svojo netaktnostjo / svojo netaktnost je kasneje poskusil popraviti ♪
- nètéčnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nètéčnega: netečnost jedi / star. zdravilo proti netečnosti pomanjkanju teka ♪
- neték -a m (ẹ̑) 1. etn., po ljudskem verovanju bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne: večkrat jim je pripovedoval o mori, čarovnicah in neteku 2. zastar. nenasiten, požrešen človek ali žival: nikoli nima dosti, ta netek; mladiči so navadno veliki neteki // vsiljiv, nadležen človek: ta netek bi nam rad še ukazoval ♪
31.615 31.640 31.665 31.690 31.715 31.740 31.765 31.790 31.815 31.840