Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (31.715-31.739) ![](arw_left.gif)
- nesréčen -čna -o prid., nesréčnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in nesrečno // nav. ekspr. ki izraža, kaže tako stanje: tako nesrečen obraz ima / odganjal ga je od nesrečnih misli / to je nesrečna zgodba 2. ki je doživel nesrečo: ko jim je pogorela hiša, se je nesrečna družina preselila k sorodnikom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti nesrečni fant, že spet si zamudil; ta nesrečna bluza mi kar naprej leze izza krila; ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila / bilo je le nesrečno naključje, da se je to zgodilo ● ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo; nesrečna ljubezen ljubezen, ki je
ljubljena oseba ne vrača; ekspr. ima nesrečne roke vedno naredi kaj narobe; trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost; ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; knjiž. kraj nesrečnega imena kraj, kjer se je zgodilo kaj hudega, usodnega nesréčno prisl.: nesrečno gledati, pasti; biti nesrečno zaljubljen; sam.: nesrečnemu pomilovanje nič ne pomaga ♪
- nesréčnost -i ž (ẹ́) lastnost, stanje nesrečnega človeka: njegova nesrečnost se je razodevala v pesmih / občutek velike nesrečnosti ♪
- nèstabílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni stabilen: nestabilen čoln; podstavek je nekoliko nestabilen / nestabilen teren / publ.: nestabilen gospodarski položaj; nestabilne cene spremenljive ♦ fiz., kem. nestabilno atomsko jedro jedro, ki radioaktivno razpade ♪
- nèstálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) 1. ki ni stalen, ni trajen: ta mir je zelo nestalen; funkcija predsednika je nestalna / njegov položaj je precej nestalen 2. ki se lahko, hitro menja: v takem nestalnem vremenu ni pametno hoditi v hribe / njegovo razpoloženje je zelo nestalno / nemiren in nestalen človek je neuravnovešen nèstálno prisl.: nestalno zaposlen delavec ♦ zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice ♪
- nèstálnež -a m (ȅ-ȃ) ekspr. nestalen, neuravnovešen človek: nestalneži in brezdomci ♪
- nèstálnost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nestalnega: nestalnost zaposlitve / nestalnost vremena / nestalnost njegovega razpoloženja je ustvarjala nekakšno napetost ♪
- nèstanovíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni stanoviten: težko se je zanesti na tako nestanovitnega človeka / nestanoviten značaj / star. pri delu je nestanoviten ni vztrajen // star. spremenljiv, nestalen: nestanovitno vreme / njegova služba je bila nestanovitna ♪
- nêsti nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček; nesti naročje drv; nesti zastavo na čelu sprevoda; ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel; nesti na glavi, hrbtu; nesti na nosilih, v košu; daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš // dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti 2. navadno s prislovnim določilom povzročati a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec; valovi so nesli čoln proti skalam; veter nese pesek tudi po več sto kilometrov
daleč; ekspr. množica ga je kar nesla po trgu; pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči; brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino 3. nav. ekspr. iti h komu z namenom a) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin; nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. partizani nesejo prostost še neosvobojenim bratom 4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine; nemir ga je nesel v svet; le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel 5. dov. in nedov., s prislovnim
določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom; nesti žlico v usta; nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala 6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / žarg., šport. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke 7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata; pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli 8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese; brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke 9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca ● redko leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vse naokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; žarg., šport. nesti tekmece za
šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnost nêsti se s prislovnim določilom 1. ekspr. ponosno, samozavestno iti, stopati: glej ga, kako se nese; vzravnano se je nesla mimo fantov / konja sta se mogočno nesla skozi vas 2. knjiž. premikati se, gibati se: balončki so se nesli čez mesto; po nebu se nese temen oblak / le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na
odprto morje plove, plava // širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust nesóč -a -e: zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva nesèn tudi nešèn -êna -o: odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje ♪
- nèstimulatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni stimulativen: nestimulativno nagrajevanje / nestimulativen ukrep ♪
- nestorianízem -zma m (ȋ) rel. nauk škofa Nestorija iz 5. stoletja o Kristusovi božji in človeški naravi: pristaši nestorianizma ♪
- nèstorjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) neopravljen, nenarejen: čaka ga še veliko nestorjenega dela; sam.: na tem področju je še veliko nestorjenega ♪
- nèstrínjanje -a s (ȅ-í) kar je nasprotno, drugačno od strinjanja: izraziti nestrinjanje s čim ♪
- nèstŕnjen -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni strnjen: nestrnjene gozdne površine; nestrnjena vrsta nèstŕnjeno prisl.: nestrnjeno brati ♪
- nèstrohnjèn stil. nèiztrohnjèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) nestrohnel: nestrohnjeno dračje / nestrohnjeno truplo / Prešernova pesem Neiztrohnjeno srce ♪
- nèstrokóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni strokoven: pisal je strokovne in nestrokovne članke / nestrokovni izrazi / nestrokovno mnenje / nestrokovno delo / priučeni, nestrokovni delavci nèstrokóvno prisl.: nestrokovno narediti ♪
- nèstrokovnjáštvo -a s (ȅ-ȃ) slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela: nestrokovnjaštvo in površnost v poslovanju bi imela hude posledice ♪
- nèstrokóvnost -i ž (ȅ-ọ̄) lastnost, značilnost nestrokovnega: nestrokovnost izražanja v razpravi zmanjšuje njeno vrednost / odpravljati nestrokovnost v poslovanju ♪
- nèstŕpen -pna -o prid. (ȅ-r̄) ki mu manjka strpnosti, razumevanja: nestrpen človek; do drugače mislečih je precej nestrpen / njihovo nestrpno stališče je vzbudilo ogorčenje nèstŕpno prisl.: nestrpno presojati ♪
- nestŕpen -pna -o prid., nestŕpnejši (r̄) ki čuti, izraža (trenutno) vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa: nestrpni gledalci, poslušalci; treba se bo vrniti, doma so gotovo že nestrpni; postati nestrpen / hodil je s hitrimi, nestrpnimi koraki; z nestrpno kretnjo si je prižgal cigareto / nestrpno čakanje nestŕpno prisl.: nestrpno čakati, ozirati se ♪
- nèstrpljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nestrpen, nerazumevajoč: nestrpljivi politiki / nestrpljivi odnosi ♪
- nestrpljív -a -o prid. (ȋ í) star. nestrpen, neučakan: bil je zelo nestrpljiv, kako se bo zgodba razpletla nestrpljívo prisl.: nestrpljivo je pogledoval na uro ♪
- nèstrpljívost -i ž (ȅ-í) star. nestrpnost, nerazumevanje: narodnostna, verska nestrpljivost ♪
- nestrpljívost -i ž (í) star. nestrpnost, neučakanost: komaj je premagoval svojo nestrpljivost / z nestrpljivostjo je hodila od okna do vrat ♪
- nèstŕpnež -a m (ȅ-ȓ) ekspr. nestrpen, nerazumevajoč človek: politični nestrpneži ♪
- nèstŕpnost -i ž (ȅ-r̄) pomanjkanje strpnosti, razumevanja: težko je bilo sodelovati z njimi zaradi njihove nestrpnosti / narodnostna, rasna, verska nestrpnost ♪
31.590 31.615 31.640 31.665 31.690 31.715 31.740 31.765 31.790 31.815