Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
RA (31.576-31.600) 
- nèprijétnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neprijetnega: neprijetnost mraza / neprijetnost položaja // kar je neprijetno: pripetila se mu je majhna neprijetnost; povzročati komu neprijetnosti / neprijetnosti vsakdanjega življenja / v službi ima neprijetnosti ♪
- nèprikrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni prikrit, ni skrit: spregovoril je z neprikritim strahom; njegove besede so izražale neprikrito grožnjo; neprikrita radovednost; neprikrito sovraštvo v očeh nèprikríto prisl.: neprikrito meriti na kaj / knjiž. neprikrito govoriti odkrito ♪
- nèprilagodljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neprilagodljivega človeka: zaradi svoje neprilagodljivosti ima velike težave; družbena neprilagodljivost / neprilagodljivost novim razmeram ♪
- nèprilagojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prilagojen: neprilagojeno ravnanje, vedenje / neprilagojen človek; družbeno neprilagojen ♪
- nèprilagojênost -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neprilagojenega človeka: nepravilni vzgojni ukrepi še povečujejo otrokovo neprilagojenost; družbena neprilagojenost ♪
- nèpriléžen -žna -o prid. (ȅ-ẹ̄) zastar. neprimeren: nepriležna pripomba ◊ geom. nepriležni stranici mnogokotnika stranici, ki nimata skupnega oglišča ♪
- nèpríličnost -i ž (ȅ-í) neprimernost: spoznal je nepriličnost svojega predloga // star. neprijetnost, težava: večkrat se mu je primerila kaka nepriličnost ♪
- neprílika -e ž (í) nav. mn., knjiž. neprijetnost, težava: delati, povzročiti neprilike; s sinom ima neprilike; pomagati si iz neprilik; priti v neprilike; bili so v denarnih neprilikah; to delo je združeno z več neprilikami // publ., v zvezi vremenske neprilike slabo, neugodno vreme: izlet so odpovedali zaradi vremenskih neprilik / biti odporen proti vremenskim neprilikam ● ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne ♪
- nèpriljúdnost -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost nepriljudnega človeka: zaradi njegove nepriljudnosti ga sosedje niso marali ♪
- nèpriméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo za otroke je film neprimeren // publ. ki ni v skladu z veljavnimi predpisi: s ceste je zdrsnil zaradi neprimerne hitrosti / zapleniti neprimerna živila 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: s tem so dokazali neprimerno požrtvovalnost nèprimérno prisl.: neprimerno govoriti, se vesti; lahko bi pridelali neprimerno več ♪
- nèprimerljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv 3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva nèprimerljívo prisl.: neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep ♪
- nèprimérnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neprimernega: govoriti o primernosti in neprimernosti take kritike; neprimernost pripomb, vedenja / tako stanje v obratu je povzročila neprimernost delavcev / naredil je marsikatero neprimernost ♪
- nèpriporočljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni priporočljiv: nepriporočljive jedi; ta knjiga je za mlade ljudi nepriporočljiva / prišel je ob nepriporočljivem času nepravem ♪
- nèprirôčen in nèpriróčen -čna -o prid. (ȅ-ō; ȅ-ọ̄) star. nepripraven, neprimeren: pri delu jih je oviralo nepriročno orodje / vesla so bila velika in nepriročna nerodna ♪
- nèprirôčnost in nèpriróčnost -i ž (ȅ-ō; ȅ-ọ̄) star. nepripravnost, neprimernost: pritoževali so se nad nepriročnostjo posod ♪
- nèpriróden -dna -o prid. (ȅ-ọ̑) raba peša nenaraven: kip v neprirodni velikosti / umreti neprirodne smrti nèpriródno prisl.: neprirodno se držati, govoriti ♪
- nèpriródnost -i ž (ȅ-ọ̑) raba peša nenaravnost: neprirodnost okolja jo je utesnjevala / neprirodnost govorjenja ♪
- nèprisébnost -i ž (ȅ-ẹ̄) stanje neprisebnega človeka: neprisebnost se mu je pogosto vračala ♪
- nèpristójnost 2 -i ž (ȅ-ọ́) zastar. nedostojnost: biti opomnjen zaradi nepristojnosti ♪
- nèpristópen tudi nèpristôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni pristopen: nepristopen kraj; s te strani je ledenik nepristopen / knjiž. celo za najnedolžnejšo šalo je nepristopna nedovzetna 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi; nedostopen: tog, nepristopen človek; vedeli so, da je nepristopen ♪
- nèpristópnost tudi nèpristôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost, značilnost nepristopnega: gora mu je s svojo nepristopnostjo vzbujala strah / težko je živeti z njim zaradi njegove nepristopnosti nedostopnosti ♪
- nèprivláčnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neprivlačnega človeka: ni se mogla navdušiti zanj zaradi njegove neprivlačnosti ♪
- nèprizadét -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani nèprizadéto prisl.: govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati ♪
- nèprizadévnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neprizadevnega človeka: zaradi njegove neprizadevnosti ga v službi niso cenili ♪
- nèpriznávanje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od priznavanja: nepriznavanje je pisatelju jemalo voljo do dela // publ. neizpolnjevanje: nepriznavanje določil, predpisov / nepriznavanje pravic ♪
31.451 31.476 31.501 31.526 31.551 31.576 31.601 31.626 31.651 31.676 
