Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (31.340-31.364)



  1.      neofít  -a m () rel. novokrščenec: gorečnost neofitov ◊ bot. rastlina, zanesena, priseljena od drugod
  2.      nèogíben  -bna -o prid. (-) raba narašča neizogiben, neizbežen: neogibna usoda; nesreča je bila neogibna / ekspr. družinski sprehodi so bili zanj neogibno zlo / ti ukrepi so bili neogibni
  3.      nèogíbnost  -i ž (-) raba narašča neizogibnost, neizbežnost: zavedali so se neogibnosti vojne / poučiti delavce o neogibnosti delovne discipline / knjiž. umetnikovo ustvarjanje nastaja iz notranje neogibnosti nujnosti, potrebe
  4.      nèogróžen  -a -o tudi nèogrožèn -êna -o prid. (-ọ̄; - -é) ki ni ogrožen: ti kraji so bili med vojno neogroženi; zdravstveno neogroženi učenci
  5.      néokapitalístičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na neokapitalizem: neokapitalistični razvoj / neokapitalistično podjetje
  6.      néokapitalízem  -zma m (ẹ̑-) po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva: imperializem in neokapitalizem
  7.      néoklasicízem  -zma m (ẹ̑-) um. umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja motive in oblike stare grške in rimske umetnosti: stavba ima značilnosti neoklasicizma / neoklasicizem v francoski književnosti / neoklasicizem v glasbi po prvi svetovni vojni
  8.      néokolonialíst  -a m (ẹ̑-) pripadnik neokolonializma: stranka neokolonialistov; kolonialisti in neokolonialisti // nav. mn., ekspr. neokolonialistična država: pritisk neokolonialistov na nerazvite države
  9.      néokolonialízem  -zma m (ẹ̑-) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu
  10.      nèokréten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) raba peša okoren, neroden: je zelo neokreten človek; neokreten pri delu / stopal je z neokretnimi koraki ∙ ekspr. neokreten organizator nespreten, neiznajdljiv
  11.      nèokrétnost  -i ž (-ẹ́) raba peša okornost, nerodnost: smejali so se njegovi neokretnosti / neokretnost hoje
  12.      nèokŕnjen  -a -o prid. (-) ki ni okrnjen: članek je izšel neokrnjen / knjiž.: neokrnjene pravice; neokrnjeno delovanje društva
  13.      nèokŕnjenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neokrnjenega: neokrnjenost članka / knjiž. neokrnjenost pravic / knjiž. braniti ozemeljsko neokrnjenost države
  14.      nèokús  -a m (-) kar je nasprotno, drugačno od okusa: vsakdo se oblači po svojem okusu ali neokusu / ekspr. stanovanje je opremljeno s precejšnjim neokusom / ekspr. njegovo razpoloženje se je stopnjevalo do neokusa zelo
  15.      nèokúsen  -sna -o prid. (-ū) ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna ∙ ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke nèokúsno prisl.: neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje
  16.      nèokúsnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost neokusnega: neokusnost pripravljene jedi mu je jemala tek / neokusnost njegovih oblek / ekspr. neokusnost pripomb / ekspr. sobo so okrasili do neokusnosti pretirano, preveč // ekspr. kar je neokusno, neprimerno: v romanu je tudi precej neokusnosti
  17.      nèokúžen  -a -o prid. (-) ki ni okužen: neokužena koža, rana; neokužene osebe / zrak je tam še neokužen / ekspr. zdaj je s to miselnostjo še neokužen
  18.      nèolíkanost  -i ž (-) lastnost neolikanega človeka: njegova neolikanost se mu bo še maščevala / ni dobrodošel v družbi zaradi svoje neolikanosti
  19.      neolítik  -a m (í) arheol. prazgodovinska doba, v kateri se pojavijo poleg orodja iz kamna prvi lončarski izdelki, mlajša kamena doba: paleolitik in neolitik
  20.      nèolúščen  -a -o prid. (-ú) ki ni oluščen: neoluščen grah / neoluščeno seme
  21.      nèomadeževánost  -i ž (-á) nav. ekspr. lastnost, značilnost neomadeževanega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove neomadeževanosti / neomadeževanost ljubezni
  22.      nèomaján  tudi nèomájan -a -o prid. (-á; -ā) nav. ekspr. ki ni omajan: neomajan sklep; neomajana vera v zmago; neomajano zaupanje / neomajan ugled / zakoreninjena, neomajana tradicija
  23.      nèomejèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star. neomejeno zaupanje neomajnogeom. neomejena ravna črta premica; jur. neomejeno jamstvo jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo; družba, zadruga z neomejenim jamstvom v kapitalistični ekonomiki družba, zadruga, pri kateri jamčijo družabniki ali člani z vsem svojim premoženjem nèomejêno prisl.: neomejeno vladati, zaupati; neomejeno vdan
  24.      nèomejênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neomejenega: prostorska neomejenost / časovna neomejenost / zavedal se je neomejenosti svojih pravic
  25.      nèoménjen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni omenjen: v bibliografiji neomenjena dela

   31.215 31.240 31.265 31.290 31.315 31.340 31.365 31.390 31.415 31.440  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA