Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (31.126-31.150)


  1.      nekdó  tudi nékdo nekóga zaim., nekómu, nekóga, nekóm, nekóm (ọ̄; ẹ̑ ọ̄) 1. izraža neznano ali namenoma neimenovano osebo: nekdo prihaja; nekomu si pokimal; odšla je z nekom drugim / obdolžili so nekoga izmed nas ∙ ekspr. nekdo je pa danes silno priden ti 2. neustalj. izraža nedoločeno, poljubno osebo; kdo: denar, ki si ga nekdo izposodi, ni njegova last; gledala je svojo dlan, kakor da bi bila nekoga drugega / iščejo nekoga, da bi ga obdolžili za poraz ♪
  2.      néki  tudi nék -a -o zaim. (ẹ̄) 1. ki je a) neznan: prišel je neki mlad moški; v neki vasi na Gorenjskem je včeraj menda gorelo; srečal sem neko žensko; neko letalo je bilo sestreljeno; pog. neki iks tovariš b) znan, a se noče, ne more imenovati: bil sem pri nekem znancu na kosilu; poznam neko osebo, ki ji to ne bo všeč / ekspr. neki Šmon je hujskal ljudi; publ. zlom neke diktature / stopnjevati strogost do neke meje; na neki način se bo stvar že uredila; publ. v nekem smislu je ta trditev pravilna / sestali so se neko nedeljo, knjiž. neke nedelje; neko jutro, knjiž. nekega jutra se je odpravil v hribe 2. neustalj. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak, kakšen: to lahko usodno vpliva na razvoj nekega naroda; kadar se pripravlja na neko pomembno akcijo, je zelo nervozen ♪
  3.      néki  prisl. (ẹ̑) 1. ekspr., za vprašalnim zaimkom ali prislovom poudarja ugibanje: kaj mu je neki, da je tako potrt; kako neki živijo ljudje v tej puščavi; kam neki zahaja vsak večer; kdo neki trka tako pozno; kje neki tiči ta otrok / ne bom plačal, le zakaj neki / vedno sprašuje, kakšen neki je stric // v zvezi s kje izraža močno zanikanje, zavrnitev: ali je res tako pameten? Kje neki, samo dela se 2. star. baje, menda: direktor in zdravnik sta neki velika prijatelja; tisti ljudje so neki zelo bogati ♪
  4.      nekjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav // neustalj. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil 2. izraža približnost a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem ♪
  5.      nèklásičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni klasičen: predstava te neklasične tragedije je vzbudila veliko pozornost ♪
  6.      nèkméčki  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni kmečki: kmečko in nekmečko prebivalstvo / ljudje nekmečkega rodu / rajši se ukvarja z nekmečkim delom / ima nežen, nekmečki obraz ♪
  7.      nekóč  prisl. (ọ̑) izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih, žanjejo danes pšenico ♪
  8.      nekód  prisl. (ọ̄) 1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali 2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled 3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod ♪
  9.      nekólik  -a -o zaim. (ọ̄) raba peša, v prislovni rabi nekoliko, nekaj: z nekolikim naporom je odprl oči; pred nekolikimi leti ♪
  10.      nekóliko  prisl. (ọ̄) 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi 2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti 3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe ♪
  11.      nekoliko...  ali nekóliko... prvi del zloženk (ọ̄) nanašajoč se na nekoliko: nekolikodneven, nekolikokrat ♪
  12.      nekólikšen  -šna -o zaim. (ọ̄) redko, v prislovni rabi nekoliko, nekaj: z nekolikšno vajo se ji je posrečilo obdržati ravnotežje ♪
  13.      nèkompeténtnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nekompetentnega: kompetentnost in nekompetentnost takega razsojanja ♪
  14.      nèkonkréten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni konkreten: nekonkreten, domišljijski svet / nekonkretno izražanje / ta načrt, predlog je nekonkreten ♪
  15.      nèkonvencionálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni konvencionalen: nekonvencionalni dramski motivi; nekonvencionalna upodobitev oseb v romanu / ekspr. njegove besede so bile prisrčne, nekonvencionalne ♪
  16.      nèkonvertibílnost  -i ž (ȅ-ȋ) fin. lastnost, značilnost nekonvertibilnega: nekonvertibilnost valut / odpravljati nekonvertibilnost ♪
  17.      nèkorékten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni korekten: nekorektno dejanje, ravnanje / biti nekorekten do koga ♪
  18.      nèkoréktnost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost nekorektnega: nekorektnost tekmovanja / zaradi svoje nekorektnosti ni bil priljubljen / privoščil si je majhno nekorektnost nekorektno dejanje ♪
  19.      nèkorísten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni koristen: opravljati nekoristno delo / nekoristno zdravilo neučinkovito / nepripraven, nekoristen človek nèkorístno prisl.: nekoristno porabljen čas ♪
  20.      nèkovínski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kovinski: nekovinski deli priprave / nekovinski sijaj; kovinske in nekovinske lastnosti / nekovinske surovine ♪
  21.      nékovšen  -šna -o zaim. (ẹ̄) star. nekak, nekakšen: nekovšen berač prihaja ♪
  22.      nèkrilàt  -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) nasproten, drugačen od krilatega: krilate in nekrilate žuželke; pingvini in še nekatere druge nekrilate ptice ♦ zool. v mravljišču so krilati samci in samice ter nekrilate delavke spolno nerazvite samice ♪
  23.      nèkrítičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni kritičen: nekritična ocena filma / imeti nekritičen odnos do česa / zavajati nekritične ljudi / nekritično posnemanje nèkrítično prisl.: nekritično sprejemati pripombe; nekritično uporabiti gradivo ♪
  24.      nekrobióza  -e ž (ọ̑) med. postopno prenehavanje življenjskih procesov v delu organizma, odmiranje: nekrobioza tkiva ♪
  25.      nekrofobíja  -e ž (ȋ) psiht. bolezenski strah pred človeškim truplom: klavstrofobija in nekrofobija ♪

   31.001 31.026 31.051 31.076 31.101 31.126 31.151 31.176 31.201 31.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA