Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (31.040-31.064)



  1.      nègovorjèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni (bil) govorjen: našli so osnutek njegovega negovorjenega govora / negovorjeni jezik
  2.      negríd  -a m () antr. človek črne rase: mongolidi in negridi
  3.      negríden  -dna -o prid. () nanašajoč se na negride: negridne poteze / negridna ljudstva / negridna rasa
  4.      negroíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na negroide: negroidne poteze / negroidna plemena / negroidna rasa
  5.      néguš  -a m (ẹ̑) v etiopskem okolju, nekdaj kralj
  6.      néhanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od nehati: nehanje rasti / delal je brez nehanja
  7.      nèharmóničen  -čna -o prid. (-ọ́) neubran, neskladen: neharmonične barve / neharmoničen razvoj otroka / spremljava petja je bila neharmonična
  8.      néhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / redko brezskrbno veselje je nehalo se je končalo // s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom 2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila ● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive néhati se raba peša končati se: pouk se je že nehal; vsaka stvar se kdaj neha; naše veselje se je nehalo / tam se gozd neha ● se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha
  9.      nehávati  -am nedov. () izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: nehava ga sovražiti b) publ., z orodnikom: počasi nehavamo z delom nehavamo delati c) elipt.: dež že nehava / beri, kaj bi nehaval nehávati se raba peša končevati se: vse se je nehavalo brez sklepov / tu se nehavajo Alpe
  10.      nèhigiéničen  -čna -o prid. (-ẹ́) ki ni higieničen: živi v nehigieničnih razmerah / imajo zelo nehigienično stanovanje
  11.      nèhigiénski  -a -o prid. (-ẹ̑) nehigieničen: nehigienske razmere / nehigienski stanovanjski prostori
  12.      nèhôden  -dna -o prid. (-ó) knjiž., redko neprehoden: nehodna goščava / kadar dežuje, je pot skoraj nehodna
  13.      nèhomogén  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni homogen: nehomogena snov / nehomogena struktura zemljišča / dežela z nehomogenim prebivalstvom ♦ mat. nehomogena algebrajska enačba enačba, v kateri so členi različnih stopenj
  14.      nèhoté  prisl. (-ẹ̄) izraža, da se dejanje (z)godi a) neodvisno od volje: nehote se nasmehniti, seči po kozarcu; nehote se ti mož zasmili b) brez določenega namena: nehote razžaliti; počasi, hote ali nehote se vdaš / nevede in nehote se je izdal
  15.      nèhôten  -tna -o prid. (-ō) 1. nasproten, drugačen od hotnega: nehotni gibi; nehotna dejanja ♦ anat. nehotne mišice mišice notranjih organov, ki se krčijo neodvisno od človekove volje 2. knjiž. ki ni hotèn, ni nameren; nèhotèn: mirno je sprejel kazen za svojo nehotno krivdo; nehotna žalitev / na licu mu je zaigral nehoten nasmeh nasmeh proti volji
  16.      nehováti  -újem nedov.) izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: o tej generaciji nehujemo govoriti kot o mladih b) publ., z orodnikom: počasi nehujemo z delom nehujemo delati c) elipt.: dež že nehuje / redko poželenje počasi nehuje minevazastar. kako čudno nehujejo umirajo nehováti se raba peša končevati se: tam se nehuje gozd
  17.      nèhvaléžen  -žna -o prid., nèhvaléžnejši (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni hvaležen: nehvaležen človek; nehvaležni otroci; biti nehvaležen dobrotniku / ta barva je za poletne obleke zelo nehvaležna; nehvaležno blago / nehvaležna naloga; gospodinjsko delo je nehvaležno / ima nehvaležen poklic naporen, težek nèhvaléžno prisl.: nehvaležno ravnati
  18.      nèhvaléžnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. nehvaležen človek: lepo so skrbeli zanj, zdaj jim pa tako vrača ta nehvaležnež
  19.      nèhvaléžnost  -i ž (-ẹ́) nehvaležno vedenje, ravnanje: dobroto poplačati z nehvaležnostjo; ekspr. črna nehvaležnost / očeta je bolela sinova nehvaležnost ∙ nehvaležnost je plačilo sveta
  20.      nèimenován  -a -o prid. (-á) ki ni imenovan, ni omenjen: manjkajo podatki iz nekaterih imenovanih in iz vseh neimenovanih držav / darovalec želi biti neimenovan ◊ mat. neimenovano število količina, ki se izrazi brez merske enote; sam.: prispevek neimenovanega
  21.      nèindividuálen  -lna -o prid. (-) ki ni individualen: neindividualno delo / neindividualni izrazi na upodobljenih obrazih
  22.      nèiniciatíven  -vna -o prid. (-) ki ni iniciativen: neiniciativno upravljanje / knjiž. neiniciativen človek
  23.      nèinteligénten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki mu manjka inteligentnosti, inteligence: njegova mati je bila preprosta, vendar ne neinteligentna ženska / neinteligentna žival / zastavil mu je precej neinteligentno vprašanje
  24.      nèinteligéntnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost neinteligentnega človeka: njegova neinteligentnost ga je pri delu zelo ovirala
  25.      nèinteresánten  -tna -o prid. (-) ki ni interesanten: vozili so se po dolgočasni in neinteresantni pokrajini

   30.915 30.940 30.965 30.990 31.015 31.040 31.065 31.090 31.115 31.140  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA