Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

RA (30.940-30.964)



  1.      nèdomàč  -áča -e prid. (- -á) ki ni domač: nedomač človek bi se temu čudil / nedomače besede / soba, v kateri so se zbrali, je bila hladna, nedomača
  2.      nèdomáčnost  -i ž (-á) kar je nasprotno, drugačno od domačnosti: na razpoloženje je slabo vplivala nedomačnost okolja
  3.      nèdomíselnost  -i [sǝl] ž (-) lastnost, značilnost nedomiselnega človeka: osmešil se je zaradi svoje nedomiselnosti / nedomiselnost izvedbe, rešitve
  4.      nèdomíšljen  -a -o prid. (-) ki ni domišljen: njegove misli o tem vprašanju so nedomišljene / nedomišljena formulacija
  5.      nèdomíšljenost  -i ž (-) značilnost nedomišljenega: nedomišljenost drame, vloge; nedomišljenost načrta
  6.      nèdonôsen  -sna -o prid. (-ō) ki ni donosen: nedonosno podjetje / izbral si je precej nedonosen poklic ♦ ekon. nedonosne površine površine, ki dajejo nizek donos
  7.      nèdonôsnost  -i ž (-ó) značilnost nedonosnega: podjetje so zaradi nedonosnosti zaprli
  8.      nèdonóšenček  -čka m (-ọ́) nedonošen otrok: hraniti nedonošenčka; umrljivost nedonošenčkov se je znižala; pren., knjiž. romanu se vidi, da je nedonošenček
  9.      nèdonóšenost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nedonošenega: nedonošenost otroka lahko ob premajhni skrbi vpliva tudi na njegov razvoj; pren., knjiž. nedonošenost umetniškega dela
  10.      nèdopovéden  -dna -o prid. (-ẹ̑) knjiž. nedopovedljiv: nedopovedni občutki / ekspr. to je nedopovedna žalost nèdopovédno prisl.: nedopovedno lepa pokrajina
  11.      nèdopovedljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da dopovedati, opisati: nedopovedljivo doživetje 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: obšel ga je nedopovedljiv obup; nedopovedljiva žalost nèdopovedljívo prisl.: nedopovedljivo lep razgled
  12.      nèdopústen  -tna -o prid. (-ú) ki ni dopusten, ni dovoljen: nedopustna konkurenca; nedopustno ravnanje; uporabljati nedopustna sredstva nèdopústno prisl.: nedopustno ravnati; nedopustno slab jezik
  13.      nèdopustljív  -a -o prid. (- -í) redko nedopusten: uporabil je nedopustljiva sredstva
  14.      nèdopústnost  -i ž (-ú) lastnost, značilnost nedopustnega: zavedal se je nedopustnosti svojega dejanja; nedopustnost uporabljenih sredstev je očitna ♦ jur. nedopustnost kazenskega pregona
  15.      nèdorečênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost nedorečenega: nedorečenost izjav, misli / knjiž. nedorečenost literarnega dela
  16.      nèdosánjan  -a -o prid. (-á) knjiž. ki ni dosanjan: vračati se v nedosanjane sanje
  17.      nèdosegljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da doseči: nedosegljiv predmet / nedosegljivi cilji; sreča se mu je zdela nedosegljiva ∙ žarg. trenutno je nedosegljiv ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; ekspr. prva zbirka je že zdavnaj nedosegljiva razprodana 2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: njegovi prevodi so nedosegljivi / v opisovanju značajev je pisatelj nedosegljiv nèdosegljívo prisl.: vse se mu je zdelo nedosegljivo daleč
  18.      nèdoséžen  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni dosežen: nedoseženi cilji; nedosežen sporazum
  19.      nèdoséžen  -žna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. nedosegljiv: nedosežen predmet / nedosežni cilji, vzori / njegovi prevodi so resnično nedosežni / nedosežen dramatik nèdoséžno prisl.: znal ga je nedosežno posnemati; kapniki nedosežno lepih oblik
  20.      nèdosléden  -dna -o prid. (-ẹ̑) ki ni dosleden: nedosleden človek; biti nedosleden pri svojem delu, v svojem prepričanju / nedosleden načrt, razvoj; nedosledna vzgoja nèdoslédno prisl.: posamezna obdobja umetnosti so nedosledno ocenjena
  21.      nedostátek  -tka m () zastar. pomanjkljivost: odpraviti nedostatke; delo je polno nedostatkov // pomanjkanje, manjkanje: bolezen zaradi nedostatka vitaminov
  22.      nèdostojánstven  -a -o prid. (-) ki mu manjka dostojanstvenosti, dostojanstva: nedostojanstven človek / ekspr. odšel je s prav nedostojanstveno naglico
  23.      nèdostójen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki mu manjka dostojnosti, vljudnosti: predrzen in nedostojen človek / nedostojni izrazi
  24.      nèdostójnost  -i ž (-ọ́) nedostojno vedenje, ravnanje: s svojo nedostojnostjo je ustvarjal mučno razpoloženje / nedostojnost govorjenja
  25.      nèdostópen  tudi nèdostôpen -pna -o prid. (-ọ́ -ọ̄; -ō) 1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen / nedostopen je za vsak nasvet nedovzeten 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi: zelo nedostopen človek je; postal je tog in nedostopen / nedostopen izraz na obrazu

   30.815 30.840 30.865 30.890 30.915 30.940 30.965 30.990 31.015 31.040  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA